Ivo Čarman, legenda slovenskega smučarskega teka
Tek na smučeh je Ivo začel trenirati leta 1977, pri sedemnajstih letih. Res je bilo zelo pozno, a ker je bil priden in delaven, so kmalu prišli tudi uspehi. Že naslednje leto se je uvrstil v jugoslovansko reprezentanco, dobil pa je tudi prvo medaljo na državnem prvenstvu. Leta 1979 je Ivo šel na svetovno mladinsko prvenstvo v Kanado, kjer je bil 16., kar je bil dolgo najboljši rezultat pri mladincih. Po treh letih aktivnega treninga je leta 1980 Ivo že šel na prve olimpijske igre v Lake Placid (41. mesto na 15 km, 33. mesto na 30 km). Od leta 1980 do 1986 so bila Čarmanova najboljša leta v smučarskem teku. Bil je udeleženec petih članskih svetovnih prvenstev, postal je balkanski prvak, dvaindvajsetkratni državni prvak, leta 1983 je postal skupni zmagovalec evropskega pokala. Leta 1984 je Ivo odšel na svoje druge olimpijske igre v Sarajevo in tu kot zadnji prinesel na stadion olimpijski ogenj, kar je bila zanj velika čast. Sam nastop na OI pa potem ni bil to, kar je glede na dosežene rezultate v sezoni pričakoval. Bil je okoli 30. mesta, tako kot v Lake Placidu.« ( 35.mesto na 15km, 40 mesto na 30 km, 12. mesto štafete). Trenirali so sicer veliko, po pet do šest ur na dan, ves čas pa je bil član smučarskega kluba Triglav Kranj, ter član reprezentance. Kot pravi Ivo, je imel srečo, ker je ravno leta 1978 prišel za trenerja reprezentance ruski strokovnjak Mihael Prjahin, ki ga je vzgojil v športnika in delavnega človeka. Ivo Čarman je kariero na hitro zaključil leta 1988, po olimpijskih igrah v Calgaryju, kamor sicer ni šel, kot pravi, ga je takrat sreča zapustila in po krivici ni bil izbran, a tako je bilo v tistem času. Njegovi najlepši spomini v športu se vračajo k skupni zmagi v evropskem pokalu leta 1983 in nošenje olimpijske bakle 1984 v Sarajevu. Povzeto po intervjuju v Gorenjskem Glasu 1.11.2007 |