Čuš Rado, vsestranski športnik
​
Čuš Rado je svojo bogato športno pot začel kot dijak puškarske šole v Kranju pred 65 leti.
Dijaki so osnovali strelsko ekipo, ki je redno zmagovala na strelskih tekmovanjih na Gorenjskem. Najboljši član sedemčlanske ekipe je bil Novogoričan Sergej Černe, ki je tudi osvojil priznanje zlata puščica, Radu pa je zato zmanjkal en zgrešen strel. Po končani šoli je Rado postal član strelske družine bratov Kavčič v Škofji Loki. Vodja skupine je bil g. Gorjanc (sicer paznik), strelišče pa so imeli v Blaževi ulici. V ekipi strelcev sta bila poleg Radota tudi Stržinar Lojze, Ramovš Tone. Za pravo strelišče v Vincarjah sta poskrbela g. Gorjanc in g.Baša ( upravnik KPD). Strelišče so z leti zaradi hrupa opustili. Rado je največji strelski uspeh dosegel v letu 1961, ko je postal republiški prvak z MK puško.
Naslednji Radov šport je bila atletika, kjer se je izkazal z eksplozivnostjo. Bil je dober skakalec v daljino in višino ter šprinter. Njegov učitelj v Kranju, g. Štefan Ušina ga je znal vzpodbujati in usmerjati. Pri vojakih je na tekmovanju skočil v daljino 6,64m. S tem rezultatom se je po vojaščini leta 1958 včlanil v AK Železničar v Ljubljani, kjer je nad njim bdel trener g. Gabršek. Rado je po 4 mesecih s treningi prenehal, saj je ugotovil, da je premajhne rasti za večji napredek v atletiki. V Škofji Loki so fantje Rado Čuš, brata Benedik, Ivko Svoljšak, Košir Milan, Stane Osovnikar in Mrežar Jano osnovali namiznoteniško skupino. Vodja Centra slepih, g. Malenšek jim je odstopil prostor, kjer so nato več let trenirali in igrali po Gorenjskem.
Po končani strelski karieri se je Rado navdušil nad streljanjem z lokom. V Radovljici je pri Miru Podržaju nabavil lok in začel trenirati v klubu IKOS v Kranju. Po enem letu se mu je pridružil tudi Simon Krelj. Bili so sekcija društva Partizan, kot samostojni klub pa so se nato organizirali po zaslugi Lada Justina. Tudi v lokostrelstvu je Rado dosegel strelsko licenco Fita, med veterani pa je leta 1993 postal republiški prvak.
Rado se je že zelo zgodaj, v šestdesetih letih športno preizkusil tudi v rokometu. Skupaj z Jožetom Stanonikom je bil član prve rokometne ekipe v Škofji Loki, ki je delovala v sklopu tovarne Motor, oficir v kasarni, kapetan Bulat pa jim je dal za trening na uporabo hangar. Ko so odhajali na prvo tekmo z Medvodami, sta manjkajoče člane nadomestila košarkarja Miloš Mitič in Peter Kafol, ki sicer o rokometu nista ničesar vedela – Mitič je
rokometno žogo metal po košarkarsko… Tekmo so izgubili 30:3. Rado Čuš je bil tudi dober kegljač, kasneje pa tudi tenisač, kjer je ostal aktiven do poznih upokojenskih let.

​Po pogovoru z Radom Čušom zapisal Marjan Luževič, 2018