Benkič Lojze (1940), nogometni sodnik

Benkič Lojze se je v Škofjo Loko priselil leta 1957 in se zaposlil v Jelovici. Kmalu se je vključil v NK Ločan, kjer je tudi igral. Leta 1960 je odšel k vojakom, po vrnitvi pa je svojo nogometno dejavnost želel nadaljevati kot sodnik, zato se je prijavil na tečaj za sodnike v Ljubljani in ga po 10 dneh izobraževanja opravil. Postal je sodnik pripravnik, po enem letu pa je lahko opravljal izpit za stalnega sodnika. Sodil je najprej kot stranski sodnik, v Škofji Loki običajno skupaj z Mihom Grošljem. Po sojenju pionirskih in mladinskih tekem je postopoma prevzemal sojenje članskih tekem v gorenjski ligi. Dobil je tudi status republiškega sodnika po posebej opravljenem preizkusu, ko je sodil tekmo v Žireh, na igrišče pa so mu poslali dvanajstega igralca, česar ni takoj opazil, komisija pa ga je na izpitu vrgla in ponovno ga je lahko opravljal šele čez šest mesecev. O loškem nogometu meni, da je bil najboljši v obdobju, ko so igrali v drugi slovenski ligi, najboljši pa so bili brata Novinc, Hribernik Feliks, Poljanec Peter, o katerem meni, da je bil najboljši loški nogometaš, tehnično odličen, zelo fer, morda pa ne dovolj ambiciozen. O sceni ob robu loškega igrišča se spomni, da je na tekme prihajal Savnikov Tine z dežnikom, s katerim je potem sabljal proti sodniku in ga učil sojenja. Spomni se tudi Oblakovega Staneta, ki mu je dejal:« Bom že poskrbel, da ne boš več sodil«. Lojze Benkič se za te pritiske ni menil. Zapomnil si je nasvet inštruktorja Gvardjančič Staneta, da sodnik napake ne sme skušati kompenzirati, ker se v tem primeru prej ali slej povsem zgubi. Kot sodnik si je vedno prizadeval zavrniti kakršnekoli vplive na sodniške odločitve. Benkič meni, da so »portoroški sklepi« iz leta 1976 o novi organiziranosti športa na osnovi usmerjanja športnih središč v določen šport in opuščanja drugih, tudi nogometu v Škofji Loki naredili veliko škode. Nogometni sodniki so tako dobili svoje nogometno sodniško društvo za loško območje, ker pa ni bilo dovolj članov, so morali izobraziti nove sodnike. Loško društvo je imelo sodnike Božnar Slavo, Grošelj Miha, Benkič Lojze, Rupar Pavle, Krajnik Andrej, Novinc Cveto, Jenko Janez, Oman Bogdan, Živkovič, v Žireh pa Vehovar in v Železnikih Čufer. Med loškimi sodniki je največ dosegel Slavo Božnar , ki je edini imel status zveznega sodnika, tudi sicer je bil odločen in močan sodnik.
Benkič Lojze je nehal soditi leta 1990, saj je pri petdesetih letih tudi za sodnika skrajni čas, da kariero zaključi. O sodobnem nogometu pravi, da
ga ne zanima, saj je s taktiko številnih podaj izgubil svojo izvirno privlačnost.

Po pogovoru l.2012 zapisal Marjan Luževič