Bizjak Dominik Domine (1914-1976)
Dominik je že od mladih let ves svoj prosi čas posvetil telovadbi. Že kot otrok je prišel v sokolski dom na Mestnem trgu v Škofji Loki. Tam je spoznal odličnega telovadca, vaditelja in učitelja Rudolfa Horvata. Starosta loških Sokolov Franc Dolenc ga je vzel v službo, nato pa sta tudi sicer postala dobra prijatelja. Tudi po vojni se je Domine takoj vključil v telovadbo in njegov dom je postal TVD Partizan, nekdanji sokolski dom. Nastopali in tekmovali so na širšem območju Škofje Loke in Gorenjske in Domine je bil specialist za tekmovanje na bradlji in parterju. Na teh dveh orodjih je vedno dobival najboljše ocene. Ko ni več tekmoval, se je posvetil vadbi pionirjev in mladincev, kot tudi organizaciji društvenih nastopov, akademij in povork. Ko je pripravljal akademijske sestave z uporabo različnih predmetov (palice, obroči, kolebnice,…), je prišel na idejo, da bi izdelal univerzalna orodja, ki bi jih potem telovadci lahko uporabljali na treningih in prireditvah. Prva taka inovacija so bili leseni okviri, ki sta jih izdelala s Francem Škrljem. Zelo uspešen je bil pri sestavljanju skupinskih prostih vaj za akademije in druge javne telovadne nastope. Vse sestave je zapisal v poseben zvezek. Vadbo skupinskih vaj je začel na štetje. Pri delu je bil zahteven, svoj umetniški talent pa je izrazil tudi s tem, da je k nekaterim vajam kmalu povabil pianista, s katerim se je dogovoril za ustrezno glasbo.Takrat sta mu pri izbiri pomagala pianista Tine Pirc in gospod Prinčič iz Ljubljane. Domine je dobro poznal telovadno terminologijo, zato je tudi zapletene sestave lahko zapisal in bral. Domine je bil ustanovni član Fizkulturnega telovadnega društva Škofja Loka, nato član prvega UO telovadnega društva Partizan Škofja Loka, 1953/54 pa izbran za načelnika društva. Bil je delaven, ustvarjalen in pošten. Njegove sprostitvene dejavnosti so bile po zadnjem večernem treningu družabni pogovori in sprehodi po mestu, hoja na Gabrovo in Lubnik, ter odbojka. Njegova hči Boža in sin Martin se ga spominjata kot strogega a nadvse dobrega očeta, ki je bil zelo resen in delaven človek z mnogimi talenti. Ivan Križnar, 2014 Janez Hude: Bizjak Dominik gonilni motor telesnovzgojnega društva »Partizan« Škofja Loka v obdobju od 1945 do 1965 leta Sredi 1952 leta, je zdravnica doktor Bračkova ugotovila, da sem, avtor tega pisanja, za sedemnajstletnika preslaboten zaradi krvne anemičnosti in srčne slabosti, predpi-sala mi je ribje olje in železno vino ter svetovala ali bolje rečeno zahtevala povečanje telesne aktivnosti z rednim obiskovanjem telesne vadbe v škofjeloškem telovadnem društvu. Začel sem obiskovati ob torkih in četrtkih mladinsko vadbo v »sokolskem domu« pod vodstvom vaditelja Kalan Janeza po domače Kalančka. Ta je prav kmalu spoznal, da je v meni nekaj talenta za »orodno telovadbo« (danes ji rečemo športna gimnastika) in me je uvrstil v ekipo, ki bo naslednje 1953 leto tekmovala v telovadnem mnogobo-ju; dovolil pa mi je tudi, da sem po mladinski vadbi ostal še pri vadbi članske orodne telovadbe. Tam sem spoznal njenega vaditelja Bizjaka Dominika – imenovanega Domine. V nadaljevanju bom poskušal osvetliti njegov doprinos k razvoju telesnokul-turne dejavnosti v Škofji Loki v obdobju od 1945 do 1965 leta. O Bizjak Dominiku pred obdobjem 1945 do 1952 leta mi je znano samo, da se je rodil 1914 leta v škofjeloški proletarski družini, katere oče je kmalu umrl, mati pa je od te-daj sama preživljala dva predšolska otroka. Mali Domine je že v prvih letih osnovne-ga šolanja obiskoval vadbo pri sokolski deci, to je pri otrocih do 14. leta. Pri vadbi sokolske dece se je uveljavil kot osebnost, ki hitro osvaja telovadne elemente in zna osvojeno telovadno znanje tudi uspešno prenašati na sovrstnike. Zato ga je vodstvo škofjeloškega Sokola 1929 leta, pri njegovih petnajstih letih, poslalo na vaditeljski telovadni tečaj, ki ga je mladi Domine uspešno zaključil. Od tedaj pa vse do pričetka druge svetovne vojne, to je do svoje starosti 27 let, je Domine bil hkrati aktiven telo-vadec in telovadni vaditelj: sokolski dom pa mu je postal drugi dom, kateremu je po-svečal ves svoj prosti čas. Vodstvo škofjeloškega Sokola pod vodstvom industrialca Franca Dolenca pa je poskrbelo, da si je pridobil poklicno izobrazbo iz področja lesne predelave in tej izobrazbi tudi primerno zaposlitev. Druga svetovna vojna je prekinila dejavnost škofjeloških telovadnih in prosvetnih društev, to je »Sokola«, ki je združevalo predvsem liberalne meščane, in »Orla«, ki je združevalo predvsem konzervativne meščane. Takoj po njenem koncu, že 2. sep-tembra 1945, pa je skupina petnajstih škofjeloških meščanov, med katerimi je bil tudi Bizjak Dominik, formiralo iniciativni odbor in ta je še isto leto ustanovil enotno Fizkul-turno društva Škofja Loka, ki se je 1952 leta preimenovalo v Telesno vzgojno društvo »Partizan« Škofja Loka in postalo član Telesno vzgojne zveze društev »Partizan« Slovenije oziroma Jugoslavije. Vodstvo škofjeloškega društva »Partizan« je delovalo apolitično, članstvo je navduševalo izključno za telovadbo in druge športe, vzbujalo pa je med članstvom tudi ljubezen do domovine ter utrjevalo njihov ponos pripadnosti slovenstvu in slovanstvu. Nekdanje razprtije med Sokoli in Orli so bile v »Partiza-nu«tabu teme: o njih se ni govorilo. Predvojna razklanost škofjeloških meščanov na Sokole in Orle se je počasi a vztrajno razkrajala in sedaj malokdo še ve zanjo. Danes sem prepričan, da je bil Bizjak Dominik eden ključnih stebrov delovanja Tele-sno vzgojnega društva »Partizan« Škofja Loka v obdobju od 1945 do 1965 leta kar se kaže v njegovem vsestranskem društvenem delovanju kot aktivni telovadec, te-lovadni vaditelj in sodnik, avtor in koreograf telovadnih sestav za telovadne aka-demije, pa tudi društveni funkcionar in predstavnik društva v Okrajni in Republi-ški zvezi društev za telesno vzgojo »Partizan«. Domine je aktivno telovadil od svojega sedmega leta (1921) pa vse do svojega pet-desetega leta (1964), svoje telovadne sposobnosti pa je preizkušal na tekmovanjih telovadnega mnogoboja, ki je poleg disciplin orodne telovadbe obsegal tudi nekatere atletske discipline, od svojega štirinajstega leta (1928) pa vse do svojega štiridese-tega leta (1954): najprej pred drugo svetovno vojno v skupinah sokolskih naraščajni-kov in mlajših članov, po drugi svetovni vojni pa v skupini partizanovih mlajših članov, čeprav je po starosti tedaj sodil že v skupino starejših članov (31 in več let). Na tek-movanjih je vedno dosegal nadpovprečne rezultate. Iz fotografskega posnetka ses-koka s krogov, ki ga je na enem od treningov za nastop na društveni akademiji 1960 leta izvedel Domine v svojem šestinštiridesetem letu na stadionu v Puštalu, je vidno, da je bil še v poznih letih izvrsten in eleganten telovadec. V vsem obdobju aktivnega ukvarjanja s telovadbo je Domine vzdrževal starosti primerno težo. Ob aktivnem udejstvovanju s telovadbo je Domine žrtvoval veliko svojega prostega časa tudi vlogi telovadni vaditelj pionirjev (sokolske dece), mladincev (sokolskih na-raščajnikov) in mlajših članov; vsem je bil dosleden in strog, a vedno demokratičen učitelj in vzgojitelj. Po tekmovalnem obdobju, to je po svojem štiridesetem letu, je Domine na tekmova-njih telovadnega mnogoboja opravljal vlogo sodnika na telovadnih orodjih. Vsako sokolsko in vsako partizansko društvo je praviloma priredilo enkrat v poletnem obdobju telovadni nastop na svojem zunanjem vadišču-stadionu in v zimskem obdob-ju pa telovadno akademijo v svoji telovadni dvorani. K nastopom na prostem so društva praviloma vabila tudi sosednja društva; na teh nastopih so vse vadbene skupine: pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani in člani-ce vseh sodelujočih društev skupno izvajali telovadne sestave namenjene vseslo-venskim in vsejugoslovanskim zletom; najboljši telovadci pa so gledalcem izvedli tudi svoje poljubne sestave: moški na drogu, bradlji, krogih, preskoku in parterju, ženske na bradlji, gredi, preskoku in parterju. Domine je velikokrat sodeloval na nastopih okoliških društev v Gorenji vasi, Žireh, Selcih, Železnikih in Stražišču, pa tudi na na-stopih ob pomembnejših obletnicah gorenjskih mestnih društev v Kranju, Tržiču, Ra-dovljici in na Jesenicah. Za udeležence so bili ti nastopi nekakšni nedeljski izleti obi-čajno s kamionskim prevozom na druženje telovadcev različnih društev. Na vsakoletni telovadni akademiji, ki je bila po drugi svetovni vojni običajno na občin-ski praznik, sprva decembra v spomin na osvoboditev več članov škofjeloškega soko-la 1941leta iz nemškega zapora, ki je bil v zgradbi tedanje sodnije, in njihov odhod v ilegalo k partizanom, kasneje pa januarja v spomin na dražgoško bitko 1942 leta, je članstvo škofjeloškega »Partizana« prikazalo povabljenemu občinstvu dosežke svojih telovadnih kategorij v akademskih sestavah in dosežke telovadcev na telovadnih orodjih. Domine je za vsako akademijo naštudiral eno lastno akademsko sestavo. Spominjam se naslednjih: »Kmalu pokliče nas Trst in Gorica« - telovadna sestava za mladince in mladin-ke na glasbo Frana Venturinija Bazovica izvajana med leti1955 in 1959 leta, »Moč, gibčnost in prožnost« - telovadna sestava z lesenimi okvirji za člane po improvizirani glasbeni spremljavi avtorjevega sina Inka Bizjaka izvajana 1960 in po glasbi Vladimirja Prinčiča izvajana1965 leta, »Vstanite v suženjstvu zakleti« alegorična slika za mladince, mladinke, pionirje in pionirke z intonacijo internacionale izvajana 1961 leta, in »Ples Faustov« - telovadni ples za člane in mladinke na valček iz opere Faust od Charles-a Gounod-a izvajana 1965 leta. Vse Domine-tove telovadne sestave so zlite s glasbeno spremljavo in z jasnim izra-žanjem vsebine za gledalce ter prijetno navdušujoče za izvajalce. Dvorana škofjeloškega »Partizan«-a je prve štiri dni v tednu bila telovadnica za splo-šno vadbo vseh telovadnih kategorij, zadnje tri dni pa kinodvorana; za dodatne tre-ninge orodnih telovadcev pa ni bilo prostora. Z Domine-tovo iznajdljivostjo in organi-zacijsko sposobnostjo je bil problem učinkovito in hitro razrešen: vhodno avlo oziro-ma predprostor pred dvorano, ki je bila površinsko večja od dvorane, je s prostovolj-nim delom društvenih članov in materialnimi prispevki škofjeloških obrtnikov predelal v tri prostore: četrtina površine je ostala vhodna avla, iz polovice površine je nastala mala telovadnica za vadbo orodnih telovadcev in iz četrtine površine društveni klub s prvim televizijskim sprejemnikom v Škofji Loki. Ko sem 1961 leta zaključil študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in se zaposlil v Lesni industriji »Jelovica« Škofja Loka ter prevzel vodenje novoustanovlje-ne direktorjeve štabne službe za organizacijo in razvoj podjetja mi je direktor dodelil na delovno mesto referenta za plan Bizjak Dominika. Tedaj sem v njem spoznal de-lovnega in sposobnega uslužbenca, ki skrbno izvaja zaupane mu naloge. Z akademijo, ki jo je TVD »Partizan« Škofja Loka priredil januarja 1965 leta v prosla-vo občinskega praznika in počastitev petdesetletnice telovadnega vaditelja Bizjak Dominika se zaključuje obdobje načrtnega gojenja orodne telovadbe (športne gimna-stike) v Škofji Loki in s tem tudi aktivnega udejstvovanja Bizjak Dominika na tem po-dročju. |
Bizjak Dominik, jeseni 1956
|