Braniselj Borut, košarkar

V 60-tih letih v Škofji Loki zanimanje za košarko hito naraščalo, kar se vidi v povečanju članstva. Košarko so igrali po šolah, posebno v osnovni šoli na Trati. V tem letu smo v Gorenjski ligi tekmovali tudi v z mladinci in mladinkami. Mladinci, ki so bili v prvih tekmah kar uspešni, so morali prekiniti tekmovanje zaradi pomanjkanja denarja. Borut Braniselj je v loški košarki prvič zapisan v letu 1961, ko je bil član ekipe pionirjev, v kateri je igrlas večina kasnješega dologletnega jedra moške ekipe.
Članstvo košarkarske sekcije in obseg tekmovanja sta se povečevala. V letu 1965 so košarkarski delavci ugotovili, da kot sekcija v TVD Partizanu nimajo možnosti za nadaljnji razvoj, zato so se odločili za samostojen klub. V marcu tega leta so na zboru članov sekcije ustanovili nov košarkarski klub KK Sora.
1966 - članska ekipa KK Sora, ki jo je vodil in treniral Peter Kafol, se je v letu 1966 zelo pomladila, saj sta imela dva igralca komaj 17 let, najstarejši Matjaž Hafner pa 25. Povprečna starost igralcev je bila 19 let. Moštvo je okrepil mladinec Borut Braniselj. Ekipa je nastopala v II. slovenski ligi-zahod in v celotnem prvenstvu ni izgubila nobene tekme, zato je ponovno napredovala v I. slovensko ligo.
Moštvo te sezone so sestavljali: M. Hafner, Balderman, Braniselj, Krajnik, Nastran, Dušan Sodnikar, Krmelj, Grahek, Logonder, J. Kalan, Peternelj, Čajič in Jeseničnik.
1967 - prvo ekipo članov v I. slovenski ligi je treniral in vodil Peter Kafol. Med desetimi udeleženci lige je zasedla solidno sedmo mesto. V tem letu je KK Kroj imel najboljšega strelca lige. To je bil Silvo Logonder, ki je dosegel kar 449 košev (prosti meti 73, 5 % - 207 : 152). Športni časopis Sportske novosti (Zagreb) je običajno podelil najboljšemu strelcu pokal. Ob tej priliki je organiziral v Loki tudi prijateljsko tekmo med KK Olimpijo iz Ljubljane in domačim moštvom. Znani športni novinar Drago Krajnc je podelil najboljšemu strelcu lige poseben pokal pred zelo številnimi gledalci.
Moštvo je v tem letu doseglo svoj tekmovalni vrhunec. Uradno je v I. slovenski ligi doseglo 2. mesto in si pridobilo pravico nastopa na kvalifikacijah za II. zvezno ligo Jugoslavije - zahod. Prvenstvo Slovenije se je končalo tako, da so prve tri ekipe dosegle isto število točk.
1969 - Zaradi želje po večji resnosti treniranja so v klubu iskali kvalitetnega zunanjega trenerja in tako je treninge prve moške ekipe
prevzel Iztok Belehar iz Kranja. Ker se v Tuzli niso plasirali v višji rang tekmovanja, so v letu 1969 ponovno igrali v I. slovenski ligi in zasedli 10. mesto med enajstimi ekipami (ligo je pričelo 12 ekip). Ekipa je igrala povsem enakovredno vlogo, a je kar nekaj tekem izgubila z najtesnejšimi izidi.
Slabši rezultat moške ekipe je bil predvsem posledica menjave generacij. V tem letu so igrali : Balderman, Pešelj, Nastran, Konštantin, Golobič, Logonder, Pokorn, Jeseničnik, Braniselj, Vidic, Krmelj, Kalan in Demšar.
1970 - treniranje prve moške ekipe je zopet prevzel Peter Kafol, ki je pa že kmalu po prvih tekmah zaradi obilice drugih obveznosti v klubu (moral je prevzeti tudi žensko ekipo) predal vodenje moške ekipe novi strokovni moči Dušanu Baldermanu. Pomlajena članska ekipa je v republiški ligi med 12. udeleženci zasedla 6. mesto. V ekipi so poleg Baldermana, ki je bil tudi trener, igrali Pokorn, Nastran, Golobič, Konštantin, Logonder, Demšar, Braniselj ter mladi Franko, Grahek, P. Hartman, Jakšič in Čujevič.
V letu 1972 so člani ponovno tekmovali v SKL I. A. Vodil jih je še naprej Peter Kafol. V ekipi pa je prišlo do velikih sprememb. Praktično je cela prva petorka odšla k vojakom. Nadomestili so jih mladi, a neizkušeni igralci. Ekipa je med dvanajstimi udeleženci zasedla 11. mesto.
Leta 1973 se je prvič v Sloveniji igralo v I. A in I. B SKL. Člani so igrali v I. B SKL in med 10 udeleženci zasedli 7. mesto. To sezono je ekipo treniral in vodil P. Kafol, v ekipi pa so igrali Gaber, Prevodnik, Staniša, Videmšek, Pešelj, Plantarič, Vidic, Osovnikar, Čujevič, Cerovski, J. Habjan, B. Habjan, Štrekelj, Kejžar, Braniselj in Franko; torej precej pomlajena ekipa, ki še ni bila sposobna za večje podvige.
V letu 1974 je Borut Braniselj odšel na služenje vojaščine, to pa je bilo tudi njegovo slovo od igranja košarke v klubu. Kasneje je v klubu sodeloval kot član izvršnega odbora kluba, sicer pa se je skupaj še z nekaterimi nekdanjimi soigralci vključil v igranje v veteranski selekciji košarkarjev Slovenije, s katero je prepotoval dobršen del sveta in osvojil številna priznanja.

Povzeto po zborniku 50 let košarke, Marjan Luževič, 2018
​