Ivo Černilec, profesor športne vzgoje

​Ivo Černilec je kot eden prvih Slovencev zaključil univerzitetni študij športa v Beogradu, kjer je bila tedaj edina športna fakulteta v državi (DIF). Poklicno pot je uspešno nadaljeval na Gimnaziji Šentvid. Tu je v začetku sedemdesetih let sodeloval v nastajanju športnega, »smučarskega« oddelka na šoli. Njegovi dijaki so postali tedaj najboljši slovenski smučarji, med njimi tudi Bojan Križaj. Osnovno vodilo Ivovega pedagoške ga dela je postalo prepričanje, da je uspeh v športu še kako povezan z uspešnim šolanjem. Mladim športnikom je vztrajno vcepljal zavest, da je izobrazba, ki jo da šola, najbolj varna pot v življenje po končani športni karieri.
Leta 1976 je Ivo Černilec postal član pedagoškega kolektiva Gimnazije Škofja Loka in prevzel vodenje športnih oddelkov, kamor so ga privabili loški smučarski entuziasti z Janezom Šterom na čelu, kot tudi tedanje vodstvo gimnazije, ki je imelo posluh za delo z dijaki športniki in je že od leta 1974 snovalo športni razred na gimnaziji. Profesorja Ivan Križnar in Branko Roblek sta pripravila strokovni načrt za delo v »smučarskem« oddelku gimnazije, delno tudi po vzoru uspešne smučarske gimnazije v avstrijskem Stamsu.

Ivo Černilec je na škofjeloški gimnaziji postal ključna oseba v uresničevanju ideje, ki jo je prav on zastavil kot eden prvih pri nas. Ivo in šola sta si hitro pridobila popolno podporo stroke, lokalne skupnosti, smučarske zveze, predvsem pa tedaj najbolj perspektivnih mladih smučarjev. V teh letih je nastajalo zlato obdobje slovenskega alpskega smučanja, pomemben del te uspešne zgodbe pa je bila tudi loška športna gimnazija, ki jo je obiskoval večji del tedaj najboljših alpskih smučarjev, skakalcev in tekačev. Uspehi Borisa Strela, Nuše Tome, Mirana Tepeša, Mateje Svet, Grege Benedika, Jureta Franka, Jureta Koširja, Nataše Bokal, Francija Petka in številnih drugih so bili tudi uspeh loške gimnazije in njenega športnega koordinatorja Iva Černivca. Slovenski smučarji so ob uspehih na svetovnih odrih postali pravi športni heroji in pomemben del te športne zgodbe je postala škofjeloška »smučarska« gimnazija.

Ivo je bil v gimnaziji tisti mož, ki je poznal mlade perspektivne smučarje in njihove starše, ki so mu otroke zaupali, da jih vodi skozi šolanje in tekmovalni šport. Dijakom športnikom je bil drugi oče, ki je skrbel za njihove šolske obveznosti, bil je njihov motivator in usmerjevalec v športu, varuh in skrbnik. Zato so se ga vsi njegovi bivši dijaki tudi mnogo kasneje ob srečanju iskreno razveselili s pozdravom » naš tovariš Ivo«.Tudi Ivo je ohranjal stik z njimi, spremljal njihove športne in življenjske poti, srečevali pa so se tudi na snegu, saj je Ivo leta delal tudi kot trener, sodnik in funkcionar v skakalnem športu, vse do zadnje zime pa je tudi rekreativno smučal. Leta 1989 se je upokojil, njegovo delo v »smučarskih« oddelkih pa je kljub
nazadovanju slovenskega smučarskega športa na gimnaziji nadaljevala prof. Milena Kordež vse do leta 2004. Smučarska zveza se je sicer pokroviteljstvu odrekla že v devetdesetih letih, predvsem zato, ker ni znala postaviti vizije skrbi za smučarski naraščaj.

Marjan Luževič, Ivov sodelavec v športni gimnaziji