Aleš Dolinar, rokometaš z najdaljšim igralnim stažem v Škofji Loki

Aleš je svojo športno pot začel v nižjih razredih osnovne šole, ko se je najprej ukvarjal s smučanjem v SK Alpetour, v petem razredu osnovne šole pa so »fantje s placa prešaltali« na rokomet. Najprej je bil vratar, a je kmalu prešel med igralce.
Njegovi zgodnji trenerji so bili Franci Jamnik, Borut Rebič in Marjan Kalamar, ki ga je petnajstletnika dokončno zastrupil z rokometom.
Ko je Aleš napredoval v kadetsko ekipo, ga je začel trenirati Igor Stupnišek, ki je vodil tudi člansko ekipo. Takrat se je vadilo trikrat do štirikrat na teden, Aleš pa je v želji za uspehom sam opravil še vsaj tri treninge samostojno. Igralci niso bili plačani, dobili pa so prehranske bone za Prajerco in tudi s tem so bili kar zadovoljni.
Aleš Dolinar je bil kot perspektivni mladi igralec tudi član mladinske reprezentance Slovenije, za katero je odigral dvajset tekem.
Maja leta 1980 je članska ekipa igrala v II. zvezni rokometni ligi proti Jadranu iz Hrpelj in trener Stupnišek je Alešu takrat prvič ponudil priložnost v članski ekipi, čeprav je imel le 16 let.
Po tem nastopu je Aleš Dolinar dobrih 18 sezon nosil dres članske ekipe. V igri je užival, vendar mu vedno ni bilo najlažje, zlasti, ko je bil med starejšimi igralci in kapetan ekipe. V ekipi je predvsem pogrešal moštveni duh, ki jim ga je vsadil Igor Stupnišek. V njegovi ekipi je bil kapetan ekipe pomembna oseba, kasneje pa se je to kar zgubilo.
Po končani karieri se je čutil rokometno iztrošenega, zato tudi ni želel prevzeti funkcionarskih zadolžitev v klubu, saj je njegovo načelo, da moraš sprejete obveznosti izpolnjevati 100%, sicer jih ne opravljaj. Klubu pa je ostal zvest kot sponzor v imenu njegovega podjetja in tako je že 16 let.

Po pogovoru z Alešem zapisal Marjan Luževič, 2018

Dolinar Aleš
čepi tretji iz desne