Albina Grundner, Sokolica in vodnica TVD Partizan

Albina Grundner se je rodila leta 1920. Odraščala je na Mestnem trgu, v družini s petimi otroki. Telovadbi se je zapisala že kot otrok. Bila je sokolica in pri osmih letih je nastopila na sokolski akademiji. Izučila se je šiviljskega poklica, delala je v tovarni Kroj, pozneje pa v centru slepih, kjer je pri petdesetih letih dočakala upokojitev.V tem obdobju se je zbližala z invalidi, jim velikokrat pomagala in v bila v družbi še ene legendarne Ločanke, dr. Bračkove, njihova spremljevalka na morju.
Sokolska organizacija je imela v življenju Albine zelo pomembno mesto. O njej pravi: » Sokol je bil zelo preprosta in uspešna organizacija. Imel je poštene, sposobne, požrtvovalne in kulturne voditelje, ki se niso pretvarjali. Naj jih nekaj omenim - Ivo Berčič, Danica Dolenc, Franc Dolenc starejši in mlajši, Rudolf Horvat, Franc Košca, Elza Linke, Janko Potočnik, Jože Rant, Vinko Zahrastnik, Tine Zaletel in mnogi drugi. Skratka, navdušili so me ljudje, prijateljstvo, nastopi in potreba po gibanju." Največji vtis je Albini pustil Vsesokolski zlet v Pragi 1948, o katerem pravi:« Zlet je ostal za vedno v moji glavi in srcu. To je bila mogočna prireditev. Čehi so jo imenovali zlet prijateljstva med narodi. Pisana povorka sokolov v krojih različnih držav, ki se je vila po mostu preko reke Vltave, je napovedovala nekaj velikega. Telovadce je spremljalo okrog 100 pihalnih godb. Nastopi na osrednjem mestnem stadionu Strahov so bili zares enkratni. V posameznih točkah je nastopilo 10.000, 20.000 in celo 28.600 telovadcev. Pogled na to velikansko urejeno množico je bil mogočen. Na zletu smo sodelovali tudi Jugoslovani. Nastopa članic in mornarjev sta bila zelo odmevna in ocenjena za najboljša. Vaje članic in članov so predstavljale napad na Jugoslavijo v drugi svetovni vojni, boj s sovražnikom, zmago in na koncu zedinjenje vseh republik v novo državo Jugoslavijo. Iz Škofje Loke smo se zleta udeležile Lojzka Berčič, Poldka Štiglic in jaz. Da pa smo se uvrstile v skupino za nastop, smo morale pred komisijo opravljati neke vrste izpit, ki je vseboval tehnično znanje, vaje in izraznost gibanja. Čeprav smo vajo znale, smo nato še več kot pol leta dvakrat na teden hodile v Kranj, kjer smo nadaljevale piljenje posameznih gibov. Mesec dni pred odhodom v Prago pa smo se vse udeleženke jugoslovanskih republik zbrale še v Ljubljani. Usklajevale smo podrobnosti in se sončile za lepšo polt in boljši videz. Naš nastop pa ni bil le športna prireditev. Telovadci smo čutili nelagodje in politični pritisk na naše vodstvo, saj je to bil čas informbiroja. Kljub temu smo bili samozavestni in izvedli vrhunsko predstavo. Čehi so nas vzpodbujali in na koncu celo zahtevali, da vajo ponovimo. To je bil presežek vseh doživetij desetdnevnega bivanja v Pragi. Osebno zadovoljstvo pa so mi dopolnili gledalci, ki so še dolgo po tem, ko smo stadion zapustili, ploskali in se navduševali nad prikazano vajo."
Po vojni je Sokol nehal delovati, njegovo delo pa je v Škofji Loki na področju telovadbe prevzelo društvo TVD Partizan. Albina Grundner je bila vrsto let vodnica otrok in članic. Kot pravi sama je bila vedno rada v družbi mladih in z ljudmi v društvu ni bila nikoli v slabih odnosih. Njeno vzgojno načelo je bilo:«Bodi točen, govori glasno in glej v oči!"
Zanimivo je njeno mnenje o športni zrelosti. Pravi, da ta nastopi tedaj, ko človek začuti potrebo po telovadbi in ko težko čaka naslednjo vadbeno uro.
Na vprašanje, kaj ji je šport dal v življenju, pove:"Lepe spomine in lepo starost."
V marcu 2015 je Albina Grundner praznovala 95. rojstni dan.

Ivan Križnar, 2015