|
Matjaž Hafner, športnik, organizator in funkcionar
Matjaž Hafner je rojen Ločan, ki se je na šport navezal že v otroštvu in mu ostal zvest vse do danes. Po osnovni šoli in gimnaziji v Škofji Loki, pol v Ljubljani, je 1966 leta doštudiral kemijo na Univerzi v Ljubljani. Bližina puštalskega igrišča na eni strani in dobro organizirana vadba v Partizanu sta Matjaža pritegnili in osvojili že v rani mladosti.Tako je začel s splošno telesno vzgojo, ki je že malo dišala po gimnastiki, a resen telovadec ni postal. Bolj ga je pritegnil nogomet in prav kmalu je s pionirsko ekipo Ločana postal podprvak Gorenjske. Vendar nogometa ni igral dolgo. Pritegnila ga je dinamična igra na sosednjem, košarkarskem igrišču in se je s 15 leti, leta 1956 priključil košarkarjem. Ti so igrali kot sekcija v okviru Partizana, z njimi pa je Matjaž ostal v košarki vse do leta 1969. V loški članski ekipi, ki je v začetku igrala v II., kasneje tudi v I. slovenski ligi, je vseskozi igral odločilno vlogo. Njegovi največji tekmovalni uspehi so povezani prav s tem obdobjem. Točen met in neuničljiva borbenost sta bili njegovi glavni odliki. Košarka je bila tedaj v Loki med najbolj priljubljenimi športi. Ob igrišču na prostem v Puštalu se je zbirala vsa športna Loka. Navijanje, komentiranje sodniških odločitev in druga dogajanja ob tekmah so bila nepozabna. Poleg igranja se je lotil tudi funkcionarskih nalog. V 60-ih letih je nekaj let vodil Gorenjsko ligo. Profesionalno organizirane gorenjske košarkarske zveze še ni bilo, zato je v imenu loške košarke pripravil programe tekmovanj, delegiral sodnike, vodil rezultate in lestvico in vse, kar je bilo potrebno, da se je igralo Gorenjsko prvenstvo. K razvoju košarke v Škofji Loki je prispeval znaten delež. Ko je leta 1969 zaključil z aktivnim igranjem, je Matjaž nekaj časa še treniral žensko ekipo in postal košarkarski sodnik, tja do republiškega nivoja. S košarko je nadaljeval v takratni loški rekreacijski ligi. Kot vsestranski smučar, ki sicer ni tekmoval, se je Matjaž vključil v delo smučarskega kluba. Že v prvi polovici šestdesetih je naredil izpit za vaditelja in kmalu še za učitelja smučanja. Ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let je bil aktiven v tedaj dobro znani alpski šoli in leta 1967 prevzel vlogo tehničnega vodje kluba. Smučanje je v njegovi družini postal prvi šport in vse tri hčerke so postale uspešne tekmovalke; Petra je postala članica državne B reprezentance, Polona je bila Leta 1975 je Matjaž opravil izpit za mednarodnega tehničnega delegata.To delo je opravljal vse do leta 2009. V teh, skoraj 35 letih, je bil vsako zimsko obdobje tehnični delegat na dveh ali treh FIS tekmah v tujini, največ v Italiji in Avstriji, a tudi na Češkem, Slovaškem in v Kanadi. Tehnični delegat je bil tudi na dveh svetovnih mladinskih prvenstvih v Gällivaru na Švedskem in Bad Kleinkircheimu v Avstriji ter na več evropskih pokalih. Leta 1979 je postal predsednik Alpskega odbora SZS.To funkcijo je opravljal vse do leta 1991 v zlatem obdobju slovenskega, takrat jugoslovanskega smučanja. V tem času je bil tudi član Komiteja za otroke in mladino pri mednarodni smučarski zvezi FIS. V času OI v Sarajevu leta 1984 je bil Matjaž kot pomočnik sekretarja zadolžen za moški del alpskega smučanja na Bjelašnici. Kljub mednarodni aktivnosti pa Matjaž rodne Loke ni pozabil. Koncem sedemdesetih let je bil predsednik takratnega TTKS Škofja Loka. Od leta 1990 do 1994 je bil predsednik SK Alpetour, nato pa vseskozi aktiven klubski delavec in član IO kluba. Spremlja tekmovalno smučanje v klubu in pomaga pri organizaciji smučarskih tekem. Tu je treba posebej poudariti stalno sodelovanje pri organizaciji Pokala Loka in pri organizaciji zadnjega evropskega mladinskega prvenstva leta 1981 na Starem vrhu. Matjaž je za svoje delo v športu prejel že kar nekaj priznanj, med drugim priznanje Mednarodnega Olimpijskega komiteja in več priznanj SZJ in SZS. Tudi priznanje ob 100 letnici športa v Škofji Loki leta 2006 mu veliko pomeni. Ivan Hafner, 2013
|
|
