Keše Grega, vratar z najdaljšim stažem v članski ekipi
» Z rokometom sem se prvič srečal, ko naju je oče skupaj z bratom vozil na rokometne tekme RK Jelovica, kjer ja bil klubski zdravnik. Tako sva marsikateri sobotni večer preživela na tribunah. Po koncu tekem, pa smo se s prijatelji podili za žogo na igrišču. Tako sem imel že od vsega začetka rokomet v krvi. Takrat pa je nekaj časa za ekipo Jelovice branil tudi moj bratranec Ribnikar. Redno sem začel trenirati že v 3. razredu osnovne šole. V začetku nekako do sedmega razreda sem igral srednjega zunanjega, nato sem kakšno leto prekinil s treningi. Ko sem se leto dni kasneje vrnil na rokometna igrišča, sem se odločil za vratarja. Zato me je navdušil bratranec, ki je opazil da sem velik in da imam dolge roke in mi svetoval naj grem v gol. Postalo mi je všeč in tako je ostalo. V sezoni 1989/90 smo nastopili na finalnem turnirju ŠŠD na Ptuju, kjer smo osvojili 4. mesto. Tam sem kar dobro branil, kjub trem porazom, tako da me je takratni selektor pionirske reprezentance SRS povabil na turnir Igre treh dežel, ki se je igral v Italiji. Leta 1995 pa sem nastopil za mladinsko reprezentanco Slovenije na svetovnem prvenstvu v Argentini, kjer smo pod vodstvom dr. Marka Šibila osvojili 10. mesto. Takrat sem igral skupaj z Boštjanom Fickom, Renato Vugrincem, Romanom Šimonom, Grego Jelčičem in drugimi. Pri 16. letih sem pričel trenirati pri članski ekipi Šeširja in isto leto že branil nekaj srečanj. Že v naslednji sezoni pa sem bil pogosto v vratih. Mlademu igralcu se je bilo težko uvrstiti v člansko moštvo saj je takrat ekipa štela le 12 igralcev. Po dobrih obrambah v tisti sezoni, me je takratni selektor Leopold Jeras uvrstil na seznam kandidatov za nastop na olimpijskih igrah 2000 v Sydneju. Z izbrano vrsto sem odšel na pripravljalni turni na Dansko. Vendar sem nato žal moral spremljati olimpijske igre iz domačega naslonjača. Žal se je sodelovanje z matičnim klubom po 17 letih končalo.V klubu so ocenili da me ne potrebujejo več in tako bom moral izbrati novo sredino. Rokometnemu društvu Merkur pa želim čim več športnih uspehov«. Povzeto po Zborniku 50 let rokometa v Škofji Loki |
|