Miha Keše, igralec z največjim številom doseženih golov v zgodovini kluba
»Spomnim se, da sva z bratom že pred osnovno šolo redno hodila na Poden na rokometne tekme članov in članic. Oče je bil namreč uradni zdravnik na vseh tekmah, poleg tega je bil takrat vratar pri članih najin bratranec Ribnikar Janez. To je spodbudilo oba, da se drugega športa poleg rokometa sploh lotila ne bova. Postali smo generacija, ki ji je vedno nekoliko zmanjkalo, vendar se je z naslovom takratnih mladinskih prvakov ves trud poplačal. Zasluge za to gredo vsem trenerjem, ki so nas skozi leta vzgajali, največjo vlogo pa je imel takrat predvsem trener Srdjan Praljak, ki je od prvega dne, ko je prišel v klub, verjel, da bomo postali mladinski prvaki Slovenije. Ta generacija je leta 1995 osvojila naslov mladinskih prvakov Slovenije in bila kasneje več let nosilec članske ekipe. Nekaj jih v klubu igra še danes in to uspešno. Kot levičar sem imel zmeraj rahlo prednost pred ostalimi ter bil zelo zgodaj, že v drugem letniku srednje šole poklican v člansko ekipo. Sicer se ne spomnim več, katera tekma je bila moja prva za člane, dobro pa se spomnim, da sem po končanem mladinskem treningu večkrat tedensko na željo in ukaz Jožeta Galofa moral ostati tudi na članskem, ki je sledil. Bilo mi je seveda v čast in ponos. Od takratnega obdobja, ko sem nosil državni grb kadetske in mladinske reprezentance, mi največ pomeni predvsem druženje s soigralci iz drugih klubov s katerimi se še danes zavoljo tega dobro razumemo. Rezultatsko gledano naša generacija ni bila tako uspešna, čeprav smo igrali na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1997 v Turčiji. Za člansko reprezentanco nisem nikoli igral, ampak se zaradi tega ne sekiram. Z člansko ekipo loških rokometašev sem nastopal kar 16 let in v tem obdobju dosegel 1565 golov; statistično sem bil najboljši strelec v petdesetletni zgodovini kluba. Kljub nekaj dobrih ponudb iz drugod, sem bil vedno prepričan, da je to moja sredina in sem ostal zvest svojemu klubu. Mislim, da sem nepretrgoma igral na vseh ligaških tekmah od leta 1993 do leta 2007. Resnih poškodb praktično sploh nisem imel, igral sem vedno konstantno cele tekme, goli pa so bili rezultat mojih iger.« Povzeto po Zborniku 50 let rokometa v Škofji Loki |