|
Vladislav Kolendo, košarkar in košarkarski sodnik
Dijaki na novo ustanovljene gimnazije v Škofji Loki so v petdesetih letih igrali odbojko in nogomet. Skupina zanesenjakov -Ivan Hafner, Franc Homan, Peter Kafol, Miloš Mitič, Andrej Rihtaršič, Franc Šmid in Vlado Kolendo-pa je proti koncu leta 1953 za ohranjanje telesne pripravljenosti v zimskem času postavila v telovadnico takratne osnovne šole (sedanje OŠ Mesto) na steno nad glavnim vhodom leseno tablo s košem.To je bil začetek loške moške košarke, če dodamo, da so uršulinke na loškem gradu košarko spoznale že leta 1936. Ekipa za košarko vnetih fantov se je v letu 1955 vključila v tekmovanja, ki jih je organizirala KZS in prvo prvenstveno tekmo v 3. slovenski ligi so odigrali 24. aprila 1955 na Vrhniki. Vlado Kolendo je bil najvišji v ekipi, ki sicer ni imela košarkarskih višin, zato je kot igralec imel ključno vlogo centra ves čas njegovega igranja košarke. Z osvojitvijo prvega mesta v svoji skupini tretje lige so napredovali in spomladi leta 1956 startali v višjem rangu tekmovanja v II. SKL. KZS je način tekmovanja v nižjih ligah stalno spreminjala in tako so v letu 1957 igrali v ljubljanski regionalni ligi in osvojili prvo mesto. V letu 1961 je ekipa napredovala v 1.SKL, naslednje leto padla za stopnico. Vlado Kolendo je imel že pet let izpit za sodnika, vseeno pa ga je temperament izdal na tekmi leta 1962, ko je bil zaradi ugovarjanja sodniku izključen in dobil še prepoved nastopanja na eni tekmi! To je bila tudi prva sodniška kazen loškim košarkarjem. Leta 1964 je loška ekipa ponovno igrala v 1.SKL. Tega leta je bil velika vzpodbuda za klub trener Mik Pavlovič iz ljubljanske Olimpije, žal pa je moral že sredi sezone opustiti delo trenerja v Škofji Loki. Vlado Kolendo je bil že najstarejši v ekipi, ki se je pomlajevala. To je bilo zadnje leto njegovega igranja, svojo tekmovalno pot pa je postopoma nadomeščal s sojenjem košarkarskih tekem, saj je že 1. sodniški izpit opravil že leta 1957. Vlado se je kot center igralec ponovno pridružil ekipi KK Kroj tudi v letu 1968, ko so igrali kvalifikacije za 2. zvezno ligo zahod. Ekipa je na turnirju v Tuzli zasedla 4.mesto in se v 2. ligo ni uvrstila. Vladu so na turnirju navijači skandirali »Jimy, Jimy«, saj je bil podoben takrat popularnemu hrvaškemu pevcu Jimiju Staniću. Leta 1969 se je košarkarska ekipa pomladila, Vlado Kolendo pa je košarkarsko igrišče kot igralec dokončno zapustil in postal le še sodnik, kot so postali tudi Boris Čajič, Matjaž Hafner in Peter Kafol. Vlado Kolendo je med loškimi sodniki sodil največ tekem, saj je v eni sezoni sodil celo v 1.jugoslovanski A ligi, ki je bila med najmočnejšimi v Evropi. V slovenski ligi je več kot dvajset let sodil, nato pa opravljal delo tehničnega delegata vse do leta 2005. Vlado Kolendo se je ob petdesetletnici loške košarke lahko pohvalil, da je imel med vsemi slavljenci loške košarke najdaljšo aktivno kariero, ki jo je kot igralec preživel vse od leta 1953 do leta 1968, kot sodnik in tehnični delegat KZS pa od leta 1957 do leta 2005.
|
|
