križnar ivan
vsestranski športnik, športni pedagog in delavec v športu
|
Križnar Ivan, vsestranski športnik, športni pedagog in delavec v športu
Življenje Ivana Križnarja, prof. športne vzgoje je tesno povezano s športom na dveh ravneh. Ena raven je poklicno delo v športu, ko se je se po končani Srednji fizkulturni šoli v Ljubljani zaposlil na Nižji gimnaziji Duplje, nadaljeval pa s poučevanjem športne vzgoje na Gimnaziji Škofja Loka (1954-1970). V tem času je končal višjo in visoko šolo za telesno kulturo (danes fakulteta za šport), 19.10.1963 pa opravil še usmerjanje iz preventivne gimnastike. Sledila je zaposlitev na delovnem mestu vodje pedagoških svetovalcev za telesno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo. Nato je bil dve leti sekretar na Temeljni telesnokulturni skupnosti, od leta 1980 do upokojitve 1991 pa ravnatelj Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka. Druga raven Križnarjevega življenja s športom je ljubiteljska dejavnost, ki je prav tako pestra. S sedmimi leti je postal sokol telovadnega društva v Stražišču pri Kranju, z osemnajstimi pa kot akrobat skupine olimpijskega tekmovalca prof. Mira Longyke nastopal doma in v tujini (Ljubljana, Rovinj, Zagreb, Trst itd.); nato je bil kot profesor športne vzgoje tudi mentor ŠŠD Gimnazije Škofja Loka, član atletskega društva Triglav Kranj, strelske družine Bratov Kavčič Škofja Loka, odbojkarskega kluba Termo - Lubnik Škofja Loka in več kot 35 let v društvu Partizan Škofja Loka. Bil je v različnih vlogah: tekmovalec, trener, učitelj, organizator in funkcionar. V šport so ga že v rani mladosti potegnili različni vzori - kot mladega sokola so me zelo pritegnili nastopi, parade in uniforme; v vasi Delnice, kjer je živel, je spoznal Janeza Peternela, takrat najboljšega jugoslovanskega kolesarja, ki je kot športnik nanj naredil velik vtis; na nižji gimnaziji v Škofji Loki ga je France Kalan, prof. športne vzgoje, postavil za vodjo jutranje telovadbe, zadnje leto šole pa je Ivanu Križnarju še predlagal, da se vpiše na Srednjo fizkulturno šolo v Ljubljani. Kot je bilo tedaj običajno, je bil Ivan Križnar na obe službeni mesti poslan z dekretom.V Duplje se je vozil 10 km v eno stran s kolesom in s športnim aktivistom in zanesenjakom Šnajderjem, Čehom po rodu, sta pripravljala ustanovitev TVD Partizan Duplje. V tistem času je na šoli primanjkovalo učiteljev, zato je Ivan Križnar poleg telovadbe učil še biologijo, petje in srbohrvaščino. V drugi službi, na Gimnaziji Škofja Loka niso imeli lastnih športnih objektov. Šele ko so dobili v najem telovadnici društva Partizan, so se razmere za športno vzgojo bistveno izboljšale. Nastale so možnosti za ustanovitev ŠŠD, ki so ga na pobudo dijakov Jureta Krajnika in Emila Milana Pintarja 6.12.1962 tudi ustanovili. Delalo je osem sekcij: atletika, košarka, odbojka, orodna telovadba, planinstvo, preventivna gimnastika, smučanje in streljanje. Utečene dejavnosti smo razširili še na taborjenje, kolesarjenje in gradnjo igrišča. Bili so eno prvih šolskih športnih društev v Sloveniji in za uspešno delo kot prvi leta 1969 prejeli Bloudkovo plaketo. Februarja 1970. leta je Ivan Križnar nastopil službo v Ljubljani na Zavodu RS za šolstvo. Bil je v razvojnem oddelku in opravljal svetovalno delo. Njegovo delo je bilo, da se humanizira in izboljša šolsko športno vzgojo, zavzemal se je za sistemsko uvedbo zdravstvene športne vzgoje za bolne, invalidne in razvojno prizadete učence ter dobro sodelovanje s strokovno zdravstveno službo, za brezplačno šolo v naravi in učenje plavanja za vse učence, za uvedbo telesnovzgojnega kartona za učence in dijake osnovnih in srednjih šol, za način ocenjevanja brez popravnih izpitov, za utrditev položaja ŠŠD v osnovnih in srednjih šolah itd. Od leta 1978 do leta 1980 je bil Ivan Križnar sekretar na TTKS Škofja Loka, v tem času pa si je prizadeval za uveljavitev zdravstvene športne vzgoje na osnovnih šolah v občini, v sodelovanju z zdravniško službo. Leta 1980 je Ivan Križnar postal ravnatelj osnovne šole na Trati in to delo opravljal do upokojitve leta 1991. Tudi na tem delovnem mestu je kot športu predan pedagog vzpodbujal športne dejavnosti na šoli, ki so polno živele in nizale številne uspehe. Zelo pomembno dediščino je Ivan Križnar ustvaril tudi v loški odbojki, potem, ko se je Odbojkarskemu klubu Lubnik pridružil v sezoni 1977/78. Postal je njegov trener, nato tudi predsednik kluba, ki se je ob zelo strokovnem delu uvrstil celo v 1. odbojkarsko ligo, sicer pa je kar dvajset let igral v 2. državni ligi. Ivan Križnar ima eno največjih zaslug za razvoj in uveljavitev odbojke v Škofji Loki. Ivana Križnarja je vedno zanimala tudi zgodovina športa. Njegov prvi takšen zapis j so bili prispevki o loškem športu za knjigo, njegovega profesorja dr. Draga Stepišnika Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Z njim je Ivan Križnar napisal tudi knjigo Šolska športna vzgoja. Več prispevkov o športu v obsegu 500 strani je Ivan Križnar objavil tudi v Loških razgledih, njegovo največje knjižno delo pa je leta 2005 izdan obsežen zbornik 100 let športa v Škofji Loki, pri katerem je bil urednik in hkrati pisec številnih temeljnih prispevkov zbornika. Veliko delo je Ivan Križnar opravil tudi na drugih področjih, povezanih s športom: bil je sooblikovalec vsebinske zasnove (1977) in ustanovitve smučarskih oddelkov na Gimnaziji Škofja Loka, osem let je bil član žirije za Bloudkova priznanja, bil je predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije, član sveta Visoke šole za telesno kulturo in član sveta Univerze v Ljubljani. Ivan Križnar pove, da šport človeku lahko daje ali jemlje, zato ga je treba uporabljati po pameti tudi pri rekreaciji. Mnogi ljudje, celo v zrelih letih pozabijo, da je šport je ob koristnosti lahko tudi tvegana dejavnost. Tekmovalnega in vrhunskega športa ima Škofja Loka veliko, vendar ne preveč. Šport je navidezno draga dejavnost, če pa se opravljeno delo in učinke ovrednoti, se ugotovi, da se vanj splača vlagati. Ali bo imela ta družba mlade ljudi v športu in kulturi ali pa na cesti… Za svoje delo v športu je Ivan Križnar, prof. športne vzgoje prejel več priznanj, med njimi najpomembnejša so priznanje Zveze pedagogov Jugoslavije, Bloudkova nagrada in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za prostovoljno delo v športu. Marjan Luževič, povzeto po intervjuju s prof. Ivanom Križnarjem v Zborniku 100 let športa v Škofji Loki
|
|
