Dr.France Megušar, vrhunski odbojkar

France Megušar je bil rojen v Radečah, 24. februarja 1931. Osnovno šolo je obiskoval v Zidanem mostu, Kamniku in Ljubljani. Na Državni klasični gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1949, študiral na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani v letih 1949-1956.
V času njegovega aktivnega športnega udejstvovanja je od leta 1947 do 1959 živel v Škofji Loki, kjer so ga loški športniki poznali kot vrhunskega odbojkarja. Kasneje je živel v Ljubljani. Poročil se je z Ločanko, Groharjevo Mijo iz Karlovca. Od leta 1987 živita v Škofji Loki.
Vsa njegova športna dejavnost je prvenstveno vezana na odbojko. Odbojko je spoznal kot dijak Škofijske klasične gimnazije, ki je v vojnem času delovala v Ljubljani. Tekmovalno je odbojko igral v povojnem času v gimnazijski ekipi Državne klasične gimnazije v Ljubljani. Rod mladih odbojkarskih navdušencev je vodil Miloš Kosec, znani predvojni športnik, tedaj pa profesor telesne vzgoje na ljubljanskih srednjih šolah. Koscu je že leta 1946 uspelo organizirati prvo prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v odbojki. To in naslednje leto je Megušar uspešno zastopal svojo šolo na srednješolskih prvenstvih, kjer je ekipa zasedala visoka mesta.
Iz perspektivnih mladih igralcev, ki so jih odkrivala ta tekmovanja, je Kosec sestavil mladinsko vrsto takratne Enotnosti. Kot republiški prvak je ta mlada ekipa zastopala republiko Slovenijo na jugoslovanskih mladinskih prvenstvih.
Leta 1947 so tekmovali v Kruševcu v Srbiji in osvojili drugo mesto, takoj za Srbijo. Leta 1948 so ponovno kot republiški prvaki igrali pod vodstvom prof. Kosca v Somboru in naslednjega leta v hrvaški Županji. Državnega prvenstva ekipa sicer ni osvajala, bila pa je vedno uvrščena pri vrhu.
To leto je dva meseca pred državnim prvenstvom celotna ekipa Enotnosti sodelovala v mladinski delovni akciji pri izgradnji Novega Beograda. Režim za njih je bil nekoliko drugačen kot za ostale brigadirje, kajti izbrani so bili za odbojkarsko reprezentanco, ki se je predvsem pripravljala za srečanje z reprezentanco mladine, ki je gradila odsek avtoceste med Zagrebom in Beogradom. Na srečanju v Novi Gradiški niso bili zmagoviti, kajti na nasprotni strani mreže je igral Branikov igralec Vladimir Skerbinjek, ki se je razvil v najkvalitetnejšega odbojkarja povojne slovenske generacije.
V letih 1949 je France postal stalni član prvega moštva Enotnosti (kasnejša imena tega društva so AOK in Olimpija) in tekmoval na zvezni ravni vse do leta 1957. Ekipa je bila skupaj z mariborskim Branikom ves čas v vrhu slovenske odbojke in igrala pomembno vlogo na zveznih tekmovanjih, ki so bila organizirana ligaško.
Od leta 1950 pa vse do prenehanja tekmovalnega obdobja je bil stalni član slovenske odbojkarske reprezentance in v tem obdobju vsako leto zastopal
Slovenijo na turnirjih ob dnevu srbske vstaje 7. julija v Beogradu. Leta 1951 je igral v slovenski reprezentanci proti ZDA v Ljubljani.
V letu 1952 je bil izbran v odbojkarsko reprezentanco Jugoslavije. Odigral je dve tekmi z reprezentanco Italije in sicer prvo v Reggio Emilia, drugo v Modeni. Isto leto je v jugoslovanski vrsti v Beogradu igral proti ekipi Turčije.
Leta 1958 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka in njegova izjemno uspešna tekmovalna kariera je bila s tem zaključena, začela pa se je njegova akademska kariera.
Na Biološki fakulteti je France Megušar, dr. bioloških znanosti napredoval od asistenta do rednega profesorja in se z letom 2004 po 44 letih profesorskega delovanja upokojil. Matična univerza mu je za njegov prispevek v znanstvenem delu in vzgoji mlade generacije podelila naziv zaslužnega profesorja.
Za uspehe v športu je France Magušar prejel plaketo Odbojkarske zveze Slovenije.

Ivan Hafner, 2013
Priložena slika: Leto 1953- AOK v najboljši postavi z leve: Ali Kosec, Jelko Jošt, France Megušar, Vlado Skerbinjek, Punčoh Metod, Rado Dvorak, Lojze Turk, Jože Kovač
​

Tretji z leve