Težka atletika

Začetki dela sekcije segajo v leto 1969, ko so mladi fantje Miro Mlakar, Milan Štupnikar in Slavko Fojkar pričeli dvigati uteži v prostorih kopališča v Dolenčevih toplicah. Začetki so bili zelo skromni, saj so začeli praktično iz nič. S strokovne plati o načinih treniranja in tekmovanju niso imeli pojma, zato se je Slavko Fojkar vključil v Težkoatletski klub Olimpija, kjer si je pod vodstvom prof. Janeza Podobnika nabiral znanje in izkušnje. Leta 1980 so se kot sekcija priključili škofjeloškemu TVD Partizan in pričeli trenirati v telovadnici na Mestnem trgu. Ob izgradnji športne dvorane na Podnu so v njej dobili svoje prostore. Po letu 1998 so se preselili v prostore podjetja Slavko šport, kjer so nato delovali v naslednjem obdobju. Ob solidnih pogojih in dobrem delu rezultati niso izostali: - V sezoni 1982/83 so postali zmagovalci 2. zvezne lige zahod v dviganju uteži, kjer so tekmovali klubi iz Slovenije in Hrvaške. Na kvalifikacijah za 1. zvezno ligo so bili Ločani zmagovalci in nato v sezoni 1983/84 tekmovali v 1. zvezni ligi, kjer so osvojili 3. mesto. Za ekipo so tekmovali: Borut Bobnar, Janez Bobnar, Slavko Fojkar, Miha Habicht, Jože Misson, Pavle Kalan, Peter Kalan, Rajko Pirc, Darko Polanjko, Jože Satler, Janez Sušnik, Klemen Trojar in Zdenko Vrbinc. – Med posamezniki je mladinec Darko Polanjko leta 1983 postal mladinski in članski prvak Jugoslavije. – Leta 1990 sta uspešno tekmovala na prvem tekmovanju v triatlonu moči v Sloveniji Slavko Fojkar, k je bil nato zmagovalec tekmovanja in Primož Štajer, ki je osvojil 4. mesto. – Člani sekcije so se v okviru slovenske zveze za triatlon udeleževali tekmovanj za Donavski pokal. – Na tekmovanju v triatlonu na Češkem so leta 1996 nastopili Robert Nastran, Primož Štajer in Slavko Fojkar. – Leta 1997 je na Donavskem pokalu v Imelnstadtu v Nemčiji Tomaž Pečnik v kategoriji do 82,5 kg osvojil drugo mesto. – V obdobju po letu 2000 je bil Roman Vene večkratni državni prvak v kategoriji do 67,5 kg, edini tekmovalec v Sloveniji, ki mu je uspelo v treh dvigih, trikrat preseči lastno telesno težo. – Tekmovanj v triatlonu moči sta se v tem času udeleževala tudi Robert Nastran in Marjan Fojkar in redno osvajala medalje na državnih prvenstvih.
Najbolj pomembno za delovanje društva v vsem času je bilo dejstvo, da je bilo med težkoatleti redno aktivnih 100 članov. Postopoma so iz tekmovalnih motivov začeli prehajati k dviganju uteži za zdrav način življenja, kljub temu pa je težkoatletika vedno znova privabljala mlade tekmovalce, ki so želeli tudi tekmovati.

Povzeto po zborniku 100 let športa v občini Škofja Loka


Loški športniki

Osnutek prispevka pripravil Slavko Fojkar, po razgovoru oblikoval končno obliko Ivan Hafner
 
Slavko Fojkar  - Slavc je bil rojen 31.7.1963 v  Škofji Loki.
Po opravljeni osnovni šoli se je na poklicni šoli izučil za poklic kovinarja in se leta 1971 zaposlil v LTH Škofja Loka kot kovinostrugar. Ob delu pa je študiral na Fakulteti za šport, smer rekreacija. Na pobudo Izidorja Štucina in Ivana Hafnerja so v LTH odprli delovno mesto referenta za oddih in rekreacijo.
Od tedaj dalje je bilo vprašanje oddiha delavcev, to je razporejanja letovanj  po lastnih počitniških kapacitetah in  vzdrževanje le teh zgledno urejeno. Še večji vpliv pa je imel Slavko na organizirano rekreacijo in najrazličnejša rekreacijska tekmovanja v okviru tedaj uspešnega in velikega LTH, pa tudi na udeležbo na različnih tekmovanjih zunaj firme. LTH je bil tako od pričetka tedaj »sindikalnih iger« leta 1980 pa do Slavčevega odhoda iz LTH leta 1991 v skupni razvrstitvi vedno prvi med številnimi ekipami tedanje (velika) Občine Škofja Loka. V LTH-ju je tedaj organiziral vrsto lig v ekipnih športih in vrsto LTH prvenstev v posamičnih športih. V vrsti športov je potekala organizirana vadba. Njegov vpliv na povečanje telesne aktivnosti zaposlenih in njihove povečane delovne sposobnosti je bil velik. Čeprav »po službeni dolžnosti« je bil njegov vpliv na povečanje pripadnosti firmi skozi prizmo rekreacijske dejavnosti in aktivnega oddiha izjemno pomemben. Teh dejavnosti pa ni le organiziral, ampak je marsikje sam tudi tekmoval. Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere za športno- rekreacijsko in dopustniško dejavnost močno spremenile. Reorganizacije, izguba trgov, poslabšanje pogojev gospodarjenja je bil vzrok, da je prišlo do krčenja režijskih služb in Slavc se je odločil, da zapusti LTH in gre leta 1991 na svoje. Ustanovil je FS ŠPORT d.o.o.. Stik s športom vzdržuje preko prodaje športne fitnes opreme. S prehodom v podjetništvo se je vključil v OOZ v Škofji Loki in kot profesionalen športni kader prevzel ljubiteljsko vodenje športne dejavnosti v združenju obrtnikov. Kar 12 let je vodil športno dejavnost v OOZ. Od tedaj je bila OOZ znana po uspešni organizaciji športnih iger obrtnikov Slovenije, ki so jih loški obrtniki organizirali 10 krat. Glavno organizacijsko delo sta opravljala z Bojanom Budnom. Slavc je vodil športni del, obilo organizacijskega dela pa je opravljal Buden (nastanitve, sprejemi, varnost in še polno drugega). Loška ekipa tudi pogosto zmagovala. Udeležba je bila vedno polnoštevilna in dosegla v vrhuncu tudi nad 1000 udeležencev, povprečno pa 650 do 800. Vodenje svoje firme opravlja še sedaj. Zraven pa bolj rekreacijsko vadi v svojem fitnes centru in pri sosedu igra tenis.
Njegovo športno udejstvovanje in njegovi športni uspehi pa so na področju  DVIGANJA UTEŽI.
Leta 1968 se je Slavko pričel ukvarjati z dviganjem uteži kot popoln samouk.
Začetki so bili težki, opreme ni bilo, niti primernega prostora, še najbolj pa mu je manjkalo znanja s tega področja. Imel pa je veliko volje. Dejstvo, da se je največ družil s starejšimi (in močnejšimi), ga je gnala k temu, da ne bi bil najšibkejši in je tuhtal, kako bi prišel do večje fizične moči in ugleda med sotovariši. Rad je gledal filme, kjer so briljirali silaki in listal redke tovrstne revije. Prave strokovne literature praktično ni bilo. Edino v reviji Tempo je našel nekaj osnovnih napotkov in slik najuspešnejših tekmovalcev v tej zvrsti, torek v dviganju uteži.
Kakovostni preskok je naredil, ko se je vključil v Klub dvigalcev uteži Olimpija iz Ljubljane. Klub je spadal med najboljše v Jugoslaviji. V roke ga je dobil priznani trener za dviganje uteži prof. Janez Podobnik. Hitro je napredoval in se uvrstil v prvo ekipo dvigalcev Olimpije, ki je tedaj tekmovala v I. jugoslovanski ligi. Slavc je bil večkratni slovenski prvak v kategoriji do 75 in do82,5 kg telesne teže. Leta 1973 je postal že državni prvak. Tedaj je dosegal izvrstne rezultate. Še vedno drži rekord v teznem dvigu v kategoriji do 75 kg – 122,5 kg ! A mednarodna zveza IWF je po letu 1973 ta dvig ukinila.
Na državnih prvenstvih se je Slavko redno uvrščal med prvo trojico. Prvak Slovenije je bil vsaj desetkrat. Njegov zgled je v Loki potegnil še druge močne mladce, da so pričeli dvigati uteži. Nabralo se jih je za celo ekipo dvigalcev uteži. In sklenili so, da v okviru TVD Partizana  ustanovijo svojo težkoatletsko sekcijo. Prav kmalu so dobili svoje prostore v novi Hali Poden. Tu so imeli primerne pogoje za treninge in tekmovanja.. Vključili so se v slovensko ligo. Z resnim delom so že po dveh sezonah postali republiški prvaki in plasirali so se v ligo Jugoslavije. V ekipi so tedaj poleg Slavkota dvigali še Peter in Pavle Kalan, Janez in Borut Bobnar, Andrej Jaklič, Jože Misson, Darko Polajnko, Miha Habicht, Janez Sušnik, Jani Klopčič, Peter Kalan ml., Zdenko Vrbinc, Drago Leskovšek, Rajko Pirc, Jože Satler Primož Štajer in Drago Markovič.
 V tej ligi so nastopali dve sezoni in v drugi sezoni celo dosegli tretje mesto. A nesreča ni počivala! Kar trije ključni tekmovalci so se poškodovali in niso več uspeli sestaviti konkurenčne ekipe. Tudi sicer je nastopanje v državni ligi zahtevalo višjo stopnjo organiziranosti in boljše finančne pogoje. A Slavko je bil sam vodja sekcije, organizator, trener in tekmovalec, skratka »deklica za vse«. Ni se več izšlo in odločili so se , da izstopijo iz lige.
A Slavko dviganja ni kar opustil. Začel  se je ukvarjati s triatlonom moči (počep, tezno leže in vlek od tal). A to ni olimpijska panoga in je manj razširjena. A kar štirikrat je postal prvak Slovenije v kategoriji do 90 kg. Najboljši rezultati so bili: počep 255 kg, potisk leže  160 kg, vlek od tal 250 kg. Leta 2000 je z resnimi tekmovanji zaključil. A kot že rečeno, v svojem fitnes studiju  še vedno vzdržuje dobro telesno pripravo in rekreativno igra tenis.
Za svoje uspešno športno delovanje je  prejel kar nekaj nagrad in priznanj: Bloudkovo srebrno značko, priznanje Športnega društva Olimpija, priznanje organizacijskega odbora občinskih obrtnih športnih iger Škofja Loka.
Slavko je pripravljen za namen muzejske zbirke športa (ki je v nastajanju) podariti eksponate, ki so navedeni v aneksu k »pogodbi o podaritvi eksponatov športa«, ki so sestavni del tega gradiva.
 
Pogovor in zapis  Ivan Hafner  Škofja Loka, 13. 5. 2013

Slavko Fojkar