Ojdanič Rade, rokometaš
Ojdanič Rade je prišel v Škofjo Loko iz Maribora kot otrok očeta vojaka, skupaj z dvema bratoma. Oče Dušan je bil komandant loške vojašnice, vse tri fante pa je vzgajal v športnem duhu, sicer pa je bil tudi sam navdušen za šport. Mladi v Škofji Loki so se takrat v petdesetih letih družili v različne, dokaj zaprte druščine, kljub temu pa so se tudi Ojdaničevi fantje kmalu vključili v to družbo predvsem potom športa. Radeta je učitelj športa Franc Kalan v 7. razredu poslal na tečaj rokometa, ki so ga vodili profesorji visoke šole za šport, med njimi tudi brata Janez in Cveto Pavčič. Rade se je tukaj naučil osnov rokometa in nato v šoli postal vodja in trener rokometnega krožka. Franc Kalan je očitno načrtoval njegovo pot v rokomet, ki je nato rodila sadove. Ko je Rade prišel v gimnazijo, so leta 1964 ustanovili rokometno sekcijo TVD Partizan in začeli tekmovati v Gorenjski ligi. Opreme niso imeli, žoge jim je kupila gimnazija, gole pa so neprestano prenašali z gimnazijskega igrišča v Puštal in nazaj. Jedro rokometne ekipe so bili fantje, ki so predtem že obiskovali rokometni krožek na osnovni šoli, kot tudi mladi fantje iz mesta, ki predtem niso bili vključeni v šport, rokomet pa jih je potegnil s ceste. Rade je bil igralec in trener, ko pa je odšel študirat v Ljubljano, je sčasoma zapustil rokometno družbo v Škofji Loki. Rokomet ima še danes kot gledalec posebej rad, ob tem pa občuduje uspehe loškega rokometa, ki se je od njegovih začetkov razvil do vrhunske ravni. Sicer meni, da je rokomet zelo kompleksen šport, primeren le za mlade, ki ga ni mogoče igrati, ko si starejši. Zato morajo po rokometni upokojitvi najti nadomestni šport za zdravo rekreacijo in sam si je izbral predvsem plavanje in smučarski tek. Po pogovoru Dareta Ruparja z Radom Ojdaničem zapisal Marjan Luževič, 2018 |
|