Janez in Tone Pevc o športu v njuni družini
Janez in Tone Pevc sta sinova zdravnika dr. Janeza Pevca, ki je bil tudi sam ob svojem poklicnem delu predan tudi športu. Sinova je že od njunega zgodnjega otroštva dalje uvajal v športe, ki jih je tudi sam gojil. Sina Janija je navdušil predvsem za odbojko in šah, Toneta pa za tenis in odbojko. Obema je šport postal tudi bistveni del njunega poklicnega dela. Dr. Janez Pevc je bil že kot loški gimnazijec tudi odličen športnik v atletiki, košarki, odbojki, pa tudi v šahu. Ko je v šestdesetih letih v Škofjo Loko prišel na hitropotezni turnir v šahu Svetozar Gligorić, tedaj eden najboljših na svetu, je med dvajsetimi nasprotniki v hitropoteznem šahu edino zmago proti Gligoriću dosegel Janez Pevc in to je bila tedaj zanimiva loška športna zgodba. Dr. Janez Pevc je bil v sedemdesetih letih vodja odbojkarskega kluba Trim, ki je v letih 1972, 73 in 74 osvojil prehodni pokal kot najboljši klub v občini. Klub je leta 1977 prerasel v še bolje organizirani odbojkarski klub Lubnik, ki je v naslednjih letih napredoval vse do prve lige. Dr. Janez Pevc je zaradi delovnih obveznosti vodstvo kluba predal Ivanu Križnarju in Feriju Horvatu, sam pa se je udejstvoval v različnih vlogah v odbojkarskem športu. Postal je zvezni sodnik za odbojko, Viktor Krevsel, vodja odbojkarske reprezentance ga je kot zdravnika povabil, da postane zdravnik reprezentance. Kot športni zdravnik je uspešno sodeloval tudi z mladinsko reprezentanco in mladi so ga zelo lepo sprejeli. Dr. Janez Pevc je v osemdesetih letih postal tudi svetovalec dr. Avguštinu Lahu, ki je vodil tedanje ministrstvo za varstvo okolja. Dr. Janeza Pevca so izvolili tudi za člana socialnozdravstvenega sveta v jugoslovanski zvezni skupščini. Kljub vsem tem obveznostim je dr. Janez Pevc skušal pomagati vsakomur, ki ga je kot zdravnika prosil za pomoč. Janez Pevc mlajši je ob očetovem zgledu tudi sam zrasel v odbojki predanega športnika. Po ustanovitvi odbojkarskega kluba Lubnik leta 1977 je Ivan Križnar v Škofjo Loko povabil nekdanjega sošolca s fakultete, sicer vrhunskega strokovnjaka v odbojki Viktorja Krevsla. Ta je tudi v Škofji Loki za trenersko delo usposobil več mladih, med njimi Janeza Pevca, ki je nato postal trener uspešne generacije loških odbojkarjev. Treniral je tudi dekleta, vendar je ugotovil, da mu gre bolje s fanti, saj meni, da ima lahko z dekleti boljši stik trenerka. Janez je delo trenerja opustil po selitvi iz Škofje Loke v Izlake, kjer se je zaposlil na osnovni šoli, kjer je kot učitelj športa z njim ostal v stiku. Tudi šah je ostal njegov priljubljen hobi. Tudi Tone Pevc je bil deležen očetove vzgoje za šport že v rani mladosti. V odbojki je bil odličen sprejemalec, manjkalo pa mu je telesne višine. Kmalu se je začel usposabljati za sodnika v odbojki in pri dvajsetih letih je postal najmlajši sodnik v 1. ligi. Ker je bila kvota za mednarodne sodnike že izpolnjena, se je Tone začel usmerjati v odbojko na mivki, kjer se je kmalu uveljavil kot mednarodni sodnik. Kot sodnik skuša biti neopazen, hkrati pa sprejemljiv za vse sodelujoče in tako je sodil je že več kot 1500 tekem po vsem svetu. Tone Pevc se je vključil tudi v novi projekt širjenja odbojke na mivki na afriško celino, kamor so ga povabili Afričani. Izziv je zanimiv in uresničljiv, saj ima Afrika velike možnosti za ta šport. Sicer je velika želja Toneta Pevca, da bi sodil tudi na olimpijskih igrah. Po pogovoru s Tonetom in Janezom Pevcem zapisal Marjan Luževič, 2014 |