​Peter Pipp (1944- 2015), rokometaš, športni in kulturni delavec, kronist dogodkov v Loki

Vsi smo poznali Petra in on je poznal vse. Kjerkoli se je v Loki kaj pomembnega dogajalo, je bil Peter prisoten. Ovekovečil je vse dogodke. Res je poznal vse ljudi, deloma zaradi svojega dela pri občinskih »gradbenikih«, predvsem pa zaradi močne pripadnosti naši loški skupnosti in vedoželjnosti o zgodovinskih dogajanjih Loškega gospostva. Peter je vse življenje posvetil Loki, pa vendar je vedno ohranil svoje mladostno, malo ljubljansko narečje. Učiteljska družina se je v njegovem 9.letu priselila v Žabnico in od takrat naprej so ga imeli sosedje za »ta šolskga«. Najbrž od tod izvira tudi njegova nepotešena vedoželjnost. V Loki smo ga mulci prvič videli na rokometnem igrišču v Puštalu in mu žvižgali, saj je igral za takrat hudega rivala Žabnico. Po nekaj letih pa je presedlal k loškim rokometašem, ki jim je stal ob strani do konca. Dobesedno ob strani, saj ni bilo tekme, da ne bi z nje prinesel nekaj odličnih fotk. Pa tudi s tekem drugih športnih panog, da ne dogovorimo o filmu o loških dirkah z našimi vodilnimi športnimi funkcionarji šestdesetih let ter Gilbertom Parlottijem in drugimi asi v ospredju. Aktiven je bil predvsem pri obeh najpomembnejših loških društvih: muzejskem in turističnem. V muzejsko društvo ga je povabil v zgodnjih sedemdesetih letih dr. Pavle Blaznik, v turistično pa Pavle Hafner. Nikoli ni prevzemal vodilnih funkcij, vedno pa je bil nepogrešljiv pri izvajanju programa, posebno s svojim fotografskim materialom in članki pri izdajanju Loških razgledov, zbornikov in drugih knjižnih publikacij. Potihem pa je Peter tudi risal in slikal, a tega ni obešal na veliki zvon.
Zadnja leta je bil Peter aktiven član odbora za muzej športa vse od njegove ustanovitve februarja 2010. Kot nekdanji športnik, kasneje pa delavec v loškem rokometu, kot tudi vsestranski kulturni delavec v Škofji Loki in odličen poznavalec loške zgodovine, je bil Peter tudi nadvse dragocen sodelavec v odboru, ki si je zadal nalogo zbrati gradiva o zgodovini loškega športa, s ciljem, da v Škofji Loki uredimo tudi muzejsko zbirko o našem športu. Petrove pobude so pomembno sooblikovale delo odbora in njegova osebna poznanstva s številnimi veterani loškega športa so pripomogla, da je odbor v teh letih pridobil številna gradiva in pričevanja o loškem športu. aktiven član odbora za ureditev loške športne muzejske zbirke, za katero je tudi sam pripravil obilo eksponatov.
Petra bomo zelo pogrešali. Nikoli ni silil v ospredje, a vedno je bil prisoten, vedno si se lahko zanesel na njegovo pomoč in dobro voljo. Pogrešali bomo njegovo enciklopedično znanje o Ločanih, njegovo pomoč, predvsem njegovo pripravljenost pomagati. Ko je pred nekaj leti ameriški senator Harkin, po materi naš rojak, iskal njeno rojstno hišo, jo je v Bitnjah našel prav Peter. Pogrešali bomo njegovo angažiranost za vse in vsakega. Pogrešali njegov predlog: »A se lohk dobiva, sej ti nam velik cajta vzel?«. Pa sploh ni šlo za čas, v njegovi družbi je čas enostavno izpuhtel in si vedno več izvedel, kot povedal. Veliko na videz nepomembnih stvari, ki pa so bile posameznikom življenjskega pomena. In prav take »malenkosti« je Peter znal slišati, jih posredovati na primerno mesto in ljudem narediti veselje.
​
Prijatelj Miha Ješe, 2015