Pogačnik Tone, orodni telovadec in športni delavec
Tone Pogačnik je bil vse življenje tesno povezan s športom, kot športnik in kot poklicni delavec v športu. Izobrazbo višjega športnega trenerja si je pridobil na Prednjaški ( višji) trenerski šoli v Beogradu, njegova prva služba pa je bila v Motorju. Tonetova športna pot je bila v mladosti orodna telovadba v TVD Partizan, kjer so otroke vodili Janez Kalan, Andrej Franko, Bizjak Domine in Hude Janez. Začel je v 3. skupini in kmalu napredoval v 2. skupino, ko pa je dosegel 1. skupino, pa je največ vadil v Narodnem domu v Ljubljani, kjer je bil njegov trener Boris Gregorka. Tone se je rodil leta 1939, leta 1957 pa je že vadil z državno mladinsko reprezentanco, saj je tega leta dosegel 2. mesto v Sloveniji in 8. mesto na državnem prvenstvu v Osijeku. Telovadno kariero mu je žal prekinila poškodba. Kot trener je kasneje delal v košarki in kot vaditelj smučanja. Ker tedaj športnih pedagogov in strokovnih delavcev za šport ni bilo, so ga zaposlili na Občini Škofja Loka, kjer je postal poklicni tajnik za telesno kulturo. Skrbel je za organizacijo vseh športnih dejavnosti v občini – kot inštruktor, kot organizator letovanj in taborjenj v Verudi. Zaradi pomanjkanja učiteljev so ga kmalu zaposlili na osnovni šoli v mestu, kjer je delal skupaj s Francetom Kalanom. Skupine sta si delila na pol, enako tudi edino telovadnico, kjer je eden delal notri, drugi zunaj, nato sta menjala. Nadaljeval je na osnovni šoli Cvetko Golar, kjer je postal edini učitelj za šport. Bil je zelo ustvarjalen in inovativen, saj je na tej šoli kot eden prvih v slovenskem prostoru ustanovil šolsko športno društvo, v katerem so telovadili in igrali košarko. Bil je trener otrok in se v letih 1970 -75 uvrščal med prve tri ekipe v Sloveniji. Povezal se je tudi s KK Kroj, ki je tako dobil nadarjene košarkarje. Tone je kot prvi ustanovil šolo v naravi, katere glavni namen je bil otroke naučiti plavati, pri tem pa je bil deležen polne podpore staršev otrok. Kot prvi je bil Tone tudi pri uvedbi plesnega tečaja za otroke 8. razreda. Po učiteljski službi na Trati je Tone v sedemdesetih letih drugič postal poklicni tajnik občinske Telesno-kulturne skupnosti. Leta 1975 so Toneta povabili, da je prevzel vodenje novoustanovljenega podjetja Šport rekreacija, ki je upravljalo žičnice na Starem vrhu in Soriški planini. Stari vrh je bil do tedaj v upravljanju Transturista, zaradi izgub pa so ga predali v upravljanje občini, ta pa je ustanovila podjetje za upravljanje. Tone ga je vodil deset let in ga v tem času postavil na trdna tla. Njegova zadnja zaposlitev je bila delo pomočnika ravnatelja na OŠ Trata, kjer je delal do upokojitve. Ob poklicnem delu je bil Tone predan dvema hobijema – čebelarstvu in jadranju na vodi. S čebelami se je ukvarjal že v mladosti, po upokojitvi pa je ponovno začel čebelariti, saj je to bila družinska tradicija. Jadranje je Toneta spremljalo veliko let, saj je sam naredil dve jadrnici, eno pa je kupil. Prejadral je ves Jadran, in doživel veliko lepih trenutkov. Za svoje delo je Tone Pogačnik prejel več priznanj: leta 1962 priznanje Partizana Slovenije, leta 1969 priznanje Zveze prijateljev mladine, leta 1975 Bloudkovo plaketo, leta 1977 priznanje za Akcijo naučimo se plavati, leta 1978 priznanje Občine Škofja Loka, leta 2006 Priznanje ob 100-letnici športa v Škofji Loki. Po intervjuju Ivana Križnarja s Tonetom Pogačnikom zapisal Marjan Luževič, 2014 |