Rebič Borut, rokometaš in rokometni trener

Sezona 2004/05 je bila za loške rokometaše dotedaj najuspešnejša, saj so v državni rokometni ligi osovjili 4.mesto, trener ekipe pa je bil Borut Rebič. Prvič je klub nastopal v evropskih pokalih in osvojil 4. mesto v državnem prvenstvu in 4. mesto v pokalu.
Kako je bil dosežen ta uspeh? Ekipa predtem ni doživela velikih sprememb. Po odhodu dr. Marka Šibile je trenersko mesto prevzel Borut Rebič, ekipo pa sta zapustila vratar Gašper Jelen in Marko Bon, v ekipo pa se je po dveh letih vrnil vratar Boštjan Bitežnik.
Borut je trener, ki se lahko pohvali z najboljšimi rezultati loškega kluba. Uvrstitev v 4. kolo pokala EHF, 4. mesto v DP in 4. mesto pokalnem tekmovanju v eni sezoni so uvrstitve, ki jih bi zelo težko ponoviti. Tako igralsko kot trenersko kariero je začel v domačem klubu. Rokomet je začel trenirati v 7. razredu osnovne šole. Igral je za šolsko ekipo in se v naslednjem letu priključil mladinski ekipi RK Šešir. Ta vključitev mu je ostala v spominu. Bila je res hitra, saj ga je takratni trener mladinske ekipe Marjan Kužel takoj, brez treninga, vzel na tekmo v Kranj z RK Savo. Trener Kužel v ekipi ni imel krožnega napadalca, zato je na to mesto v napadu postavil Boruta. Igral je dobro in dosegel nekaj golov. Po tekmi je imel krvava kolena, ki pa so mu jih obložili kar s travo. Pravi, da se je takrat »zastrupil« z rokometom. Že po treh letih aktivnega igranja je Borut začel trenirati mladinsko oziroma občasno tudi člansko ekipo. Veliko igralskega in posledično trenerskega znanja je pridobil od Igorja Stupniška, kmalu opravil izpit za vaditelja in v letu 1975 začel trenirati učence na OŠ Trata.
Volja do športa, do igranja in treniranja, včasih tudi v slabih razmerah, je Boruta utrjevala telesno in psihično, zato je tudi videl nadaljnjo pot v športu. Rokomet je Borut aktivno igral do 37. leta starosti, sicer ne na visoki ravni ( 3. liga ), vendar dokaj uspešno. V tem času je tudi treniral nekaj mlajših selekcij. V drugi polovici devetdesetih let ga je Jože Galof povabil k članski ekipi za pomočnika trenerja. Ponujeno delo je Borut sprejel in »stopil« v slovensko strokovno rokometno sredino. Delo s člansko ekipo mu je postalo izziv, vloga pomočnika trenerjema Bašiču in Šibili pa mu je dala trenersko rokometno širino. Tekmovalna sezona 2004/05 je bila res uspešna, uspešno pa je bilo že leto prej. S širino v igri, motivom, dobrim razumevanjem in zaupanjem so dosegli odmeven rezultat v državnem prvenstvu, v pokalnem tekmovanju ter pokalu EHF. V spominu so ostale predvsem tekme z Metalurgom in Magdeburgom. Šport imam rad, rokomet me zanima tako teoretično kot praktično. Vendar je treniranje kar naporno. Nadaljnje situacije in trenutni navdih bodo narekovale moje rokometno delo.

Povzeto po Zborniku 50 let rokometa v Škofji Loki
​