Šter Janez, funkcionar in delavec v športu

S športom se je Janez začel ukvarjati takoj po vojni in kot 17-leten fant je bil v rodnih Dupljah leta 1947 ustanovitelj Fizkulturnega društva Duplje. Ukvarjali so se z raznimi športi, tudi s smučanjem. Leta 1950 je Janez odšel v Ljubljano na učiteljišče in tu se je vključil v smučarski klub Enotnost, v sekcijo za smučarski tek.Tekmoval je predvsem v štafetah, skupaj z bratoma Pavčič in celo s Tonetom Fornezzijem. Kot mladinec je enkrat tudi zmagal na republiškem prvenstvu. Po končani šoli je postal mlad učitelj v Poljanski dolini –Trebija, Leskovica, Gorenja vas, Poljane. Tudi tukaj se je vključil v športne dejavnosti kot organizator in tako sta s kolegom Petrom Finžgarjem celo organizirala prvi smučarski zimski tabor v Leskovici. Janez je nadaljeval študij ekonomije in prišel v Železnike, kjer je postal direktor Alplesa.Tudi tukaj je začel vzpodbujati šport in v tovarni je imel v tem prizadevanju sodelavca, sicer računovodja Toneta Kemperla. V želji, da dvigneta šport v Železnikih, sta se povezala z direktorjem Iskre Lojzetom Žumrom in dogovorili so se, da Alples prevzame pokroviteljstvo nad smučarji in rokometaši. Smučarji so bili dobri v alpskih disciplinah, kot tudi v teku, kjer sta bila odlična trenerja Matevž Kordež in Vinko Grašič. V rokometu so imeli moško in žensko ekipo, ki je več let igrala v 2.jugoslovanski ligi in promovirala ime firme Alples. Tedaj so zaposlili prvega profesionalnega trenerja Aleša Gartnerja, ki je kasneje zaslovel kot trener smučanja.
Ker je Janez živel v Škofji Loki, se je tudi tukaj vključil v SK Transturist, ki je bil v tem času že klub z velikim članstvom, saj so na tekme odhajali z avtobusom. Zlasti uspešni so bili v času, ko je bil predsednik Janez Gašperšič. To je bil čas vzpona jugoslovanskega smučanja in tudi v SK Transturist je bilo treba trening spraviti na višjo raven. Pod mentorstvom Gašperja Zakotnika so leta 1968 ustanovili Alpsko šolo in zaposlili profesionalna trenerja, Jara Kalana in Jerneja Plajbesa. Zlasti slednji je kot učitelj v šoli otroke spremljal tako kot učitelj, kot tudi v vlogi trenerja. Sodelovanje trenerjev s šolo in starši je bilo tedaj odlično in iz teh časov je zrastlo v Loki veliko odličnih smučark in smučarjev. Tudi sicer je klub rasel v vseh pogledih, saj je imel tudi močno ekipo sodnikov in organizatorjev tekmovanj. Ob 1000-letnici Škofje Loke so v klubu sprejeli pobudo župana Zdravka Krvine in pripravili 1. mednarodno tekmovanje v pionirski kategoriji, ki je nato postalo tradicionalno tekmovanje za Pokal Loka.
Janez je bil duša in dolgoletni predsednik organizacijskega odbora, vse do 30. tekmovanja, ki je skrbel za organizacijsko brezhibnost tekem kot tudi za dobro finančno podporo tekmovanju. Kot zelo pomemben Janezov uspeh je treba šteti ustanovitev smučarske gimnazije v Škofji Loki, ki je bila najprej nadgradnja organiziranih smučarskih razredov v osnovni šoli Podlubnik, sicer pa še veliko več. Janez Šter je imel pri postavitvi tega projekta odločilno vlogo, saj je prav on uspel omehčati tedanje slovensko politično vodstvo, ki je sicer odklanjalo vsakršne odstope od enotnega modela izobraževanja za vse državljane. Prepričal je tedanjega predsednika slovenskih komunistov Andreja Marinca, da posebej organiziran pouk za vrhunske smučarje ne more biti nič slabega, lahko pa pospeši razvoj smučanja. Po vzoru gimnazije v avstrijskem Stamsu je loška gimnazija leta 1975 vpisala najboljše slovenske smučarje in v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije so ti dijaki nato usklajevali šolo in smučanje. Trideset generacij najboljših slovenskih smučarjev je šlo skozi loško gimnazijo in s ponosom so širili dobro ime šole in organiziranega pristopa k smučanju v Sloveniji. Janez Šter je ostal domačemu smučarskemu klubu zvest do danes, ko je najodgovornejše zadolžitve prepustil mlajšim, sicer pa s svojimi nasveti in znanjem še vedno pomembno sodeluje v delovanju kluba.

Marjan Luževič, 2014