Stržinar Rajko, odličen smučar med invalidi

Rajko Stržinar je po prometni nesreči leta 1963 ostal brez noge. Pred nesrečo se s športom ni veliko ukvarjal, po nesreči pa mu je uspešno telesno in psihično rehabilitacijo prinesla predvsem športna dejavnost. Kot dijaka poklicne šole ga je učitelj športne vzgoje Bojan Hrovatin prijavil na tekmovanje smučarjev v Kranjski Gori, kjer se je Rajko prvič srečal s smučarji invalidi in tu se je odločil, da bo smučar. Vpisal se je v smučarski tečaj in vztrajno vadil. Gašper Zakotnik ga je opazil in mu izdelal posebne smuči s smučko opornico in Rajko je kmalu postal stalni obiskovalec Starega vrha, kjer so mnogi obiskovalci leta občudovali njegovo smučarsko znanje. Začel je tekmovati doma in v tujini, ob tem pa spoznal tudi bodočo ženo, s katero sta ustvarila družino.

Seznam Rajkovih smučarskih nastopov je dolg, ob tem pa izpostavi predvsem:
1974 je nastopil na prvem svetovnem prvenstvu invalidov v Grand Bornandu v Franciji
1976 je bila prva zimska olimpiada v Ornoskoldsviku na Švedskem
1980 je bila 2. zimska olimpiada v Geilu na Norveškem
1982 je bilo 2. svetovno prvenstvo v Villardu v Švici
1984 je bila tretja zimska olimpiada v Insbrucku
1984 je nastopil tudi na olimpiadi v Sarajevu, kjer je na promocijski prireditvi nastopilo 30 najboljših smučarjev invalidov.

Rajko je bil je večkratni jugoslovanski in slovenski prvak v slalomu in veleslalomu za invalide brez ene noge. Nesreča je Rajku življenje usodno obrnila v drugo smer, srečanje s športom pa je njegovemu življenju dalo novo, nadvse dragoceno vsebino.

Avtorski zapis Rajka Stržinarja, 2015
​