Srečko Tušar, gornik in smučar
Srečko Tušar je bil rojen leta 1925 v Idriji. Leta 1943 se je pridružil slovenskim partizanom kjer je hitro zaslovel kot izvrsten diverzant in sodeloval v zahtevnih akcijah, med drugim leta 1944 v Idrijskem rudniku in Postojnski jami, kjer so razstrelili skladišče bencina. Svojo humano plat borca je izkazal pri prenosu 123 težkih ranjencev iz Cerkna v Loško dolino. Po koncu II. svetovne vojne je Srečko postal poklicni vojak, po duši pa je ostal Srečko z Idrijskega hribovja, ki je ohranil ljubezen do hribov in zato je tudi svojo vojaško kariero usmeril v gorniško dejavnost. Več let je Srečko Tušar deloval kot komandant planinskih enot in v centru za vzgojo častnikov in podčastnikov izvidniških, planinskih in padalskih enot na Bohinjski Beli in v Škofji Loki. Že leta 1945 je postal aktiven alpinist, nekaj kasneje član Gorske reševalne službe in nato še učitelj smučanja. Skozi njegove tečaje na Bohinjski Beli in v Škofji Loki so šle mnoge generacije, med njimi tudi desetine vrhunskih slovenskih alpinistov, ki so kasneje dosegli in osvojili sam svetovni alpinistični vrh. V Škofji Loki je bil Srečko Tušar zelo dejaven član SK Alpetour in pod njegovim vodstvom so bile urejene mnoge tekmovalne proge na domačih smučiščih na Starem vrhu, Soriški planini, Cerknem, Dražgošah, Pokljuki, kot tudi drugod, kjer je sodeloval SK Alpetour. Tako so tudi na Olimpijskih igrah v Sarajevu pod njegovim vodstvom pripravili proge za alpske discipline. Za svoje delo v športu in planinstvu je Srečko Tušar prejel najvišja priznanja Planinske zveze, kot tudi Gorske reševalne službe, zlati plaketi Planinske zveze Jugoslavije in Gorske reševalne službe Slovenije. Po intervjuju Jožeta Stanonika s Srečkom Tušarjem 2013 zapisal Marjan Luževič |