Jan Veljko, atlet in trener atletike
Veljko Jan se uvršča med škofjeloške atlete in atletinje, ki so v svoji športni karieri segli do vrha na jugoslovanski atletski sceni v osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Svojo športno pot je začel kot alpski smučar v novoustanovljeni alpski šoli v letu 1969, ki jo je vodil Gašper Zakotnik. Bilo je leto 1970, ko smo dobili sedežnico na Starem vrhu, smučanje pa je doživelo pravo evforijo. Poškodba je Veljka sicer ustavila, vseeno pa je smučal do 2. letnika gimnazije (1974), nato pa je njegov profesor športne vzgoje Janez Jurman opazil Veljkov talent za atletiko in ga usmeril v ljubljanski atletski klub Olimpija. Že v prvem letu (1975) je kot mlajši mladinec dosegel čas 11.4 na 100m in osvojil 2. mesto na 100m in 3.mesto na 200m med mlajšimi mladinci. Njegov trener je bil Borut Lampič. Leto 1976 je prineslo prvo poškodbo mišice in izgubljen del sezone. Vseeno je pred koncem sezone v teku na 400m dosegel čas 49.8 in 3. mesto na medrepublišklem prvenstvu v Karlovcu. S tem rezultatom je dobil povabilo v državno reprezentanco in na priprave v Novo Gorico. Na pripravljalni tekmi za balkansko prvenstvo je dosegel čas 48,9 na 400 m in 3. mesto. Uvrstil se je v mladinsko reprezentanco za balkanske igre v Bukarešti (1977), kjer je tekel štafeto 4x400 m, v postavi Jan, Kopitar, Šipos, Sarvan. Dosegli so državni rekord in postali balkanski prvaki. Leta 1977 je bilo tudi mladinsko evropsko prvenstvo v Donecku, kjer so v štafeti 4x400 m osvojili 8.mesto. Naslednjega leta (1978) je Veljko že tekmoval med člani in na mitingu v Novi Gorici tekel na 800m 1.49,3 in na 400m 48.1. Žal se je tega leta ponovno poškodoval in zaključil sezono. Leto kasneje (1979) rezultatov ni izboljšal, v tem letu pa se je pripravil na sezono 1980, v kateri je ponovno tekmoval v jugoslovanski reprezentanci na troboju Češka, Švica Jugoslavija in bil 3. (1.49,7) v teku na 800 m. V letu 1981 je bil z reprezentanco na skupnih pripravah v Medulinu in v Novi Gorici in junija je nastopil na največjem atletskem mitingu v Jugoslaviji, na Hanžekovičevem memorialu, kjer je na 800m dosegel čas 1.48,78, kar je bil slovenski rekord, ki je nato držal skoraj 9 let. Žal je tudi to sezono končal s poškodbo trebušne prepone, ki jo je staknil ob padcu med tekom v gozdu. Tudi v letu 1982 ga je pri treningu ovirala poškodba ahilove tetive, sicer pa je v tem letu že nastopil službo pravnika in zato imel vse manj časa. Naslednjega leta je opravil pravosodni izpit, ob tem pa tudi zaključil atletsko tekmovalno pot. Atletiki pa se kljub poklicni karieri ni odrekel, saj sta skupaj z ženo Ido prevzela delo atletskih trenerjev, najprej (1983) v okviru osnovne šole v Kranju, kjer je bila ida zaposlena, nato pa ga je v AK Triglav kot trenerja povabil Dušan Prezelj. Po preselitvi na loško osnovno šolo sta Ida in ob njej Veljko nadaljevala z atletskim krožkom na osnovnih šolah in imela z otroki po 2 treninga tedensko. Skupaj z Dobrivojem Vučkovićem iz AK Triglav sta ustanovila Gorenjsko šolsko atletsko ligo, v kateri so imeli predvsem dvoranska atletska tekmovanja. Veljko Jan je delo atletskega trenerja opravljal do leta 1991. Kot trener je odkril atletske talente, ki pa zaradi različnih razlogov niso imeli daljše atletske kariere: - Tatjana Klemenčič je tekla 1500m in 3000 m, na državnem prvenstvu v krosu 1990 pa je dosegla 2.mesto. - Damjan Rozman, dijak ŠS Škofja Loka je treniral tek na 800 m in leta 1988 dosegel čas 1,51. - Tudi Bernik Igor je kot dijak ŠS je tekel na 1500 in 3000 m. - Damjan Porenta je na Dnevnikovem teku zmagal v krosu v kategoriji pionirjev. - Tudi Brigito Langerholc sta že kot osnovnošolko opazila skupaj u ženo Ido in jo usmerila v AK Triglav, kjer je nato naredila veliko atletsko kariero. Po pogovoru z Veljko Janom 20.8.2017 zapisal Marjan Luževič |
Jan in Pokrajčić
|